More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Mali, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Mali, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela. E lekantšwe le Algeria ka leboa, Niger ka bohlabela, Burkina Faso le Ivory Coast ka borwa, Guinea ka borwa-bodikela le Senegal le Mauritania ka bodikela. E akaretša lefelo la disekwere-khilomithara tše ka bago dimilione tše 1,2, Mali ke e nngwe ya dinaga tše dikgolo kudu tša Afrika. Motse-mošate ke Bamako, yeo gape e šomago e le motse wa yona o mogolo kudu. Mali e na le naga e fapa-fapanego yeo e akaretšago dithota tše dikgolo ka borwa le dilete tša leganateng ka leboa. E itemogela kudu dihla tše pedi - sehla sa komelelo go tloga ka Ngwatobošego go fihla ka Moranang seo se hlaolwago ka matšatši a go fiša le mašego a go tonya, gomme a latelwa ke sehla sa pula go tloga ka Mosegamanye go fihla ka Diphalane. Ka palo ya badudi ye e akanyetšwago ya batho ba go lekana dimilione tše 20 bao e lego ba merafe ye e fapanego go swana le Bambara, Fulani/Peulhah/Fulfulde/Toucouleur Soninké/Sarakolé/Kaarta Songhai/Zarma Rimaïbe Bozo/Dogons/Seni Mamoseleme ba tšea mo e nyakilego go ba 95% mola Bakriste ba dira mo e ka bago 3 % ka Animists e akaretšago karolo ye nnyane yeo e dirago mo e ka bago 2%. Ikonomi ya Mali e ithekgile kudu ka temo yeo e bopago karolo ye kgolo ya GDP ya yona ka dibjalo tša go swana le kgapetla tšeo di tsenyago letsogo kudu go ditseno tša diromelwantle. Go tlaleletša meepo e tsenya letsogo kudu go GDP go akaretšwa letseno la diromelwantle ka diminerale tša go swana le gauta tšeo di epilwego ka bontši. Le ge e lebane le ditlhohlo tša go swana le bodiidi, thuto ya dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo ya phihlelelo ye e lekanyeditšwego e dirile kgatelopele go theoša le mengwaga ka morago ga maitapišo a go tsepama ka maitapišo a dipeeletšo tša thušo ya boditšhabatšhaba go akaretšwa mananeo a leago ao a rarollago dikaonafatšo tša dinyakwa tša motheo mananeokgoparara phihlelelo ya sedirišwa Culturally ruileng,Mali ithorisa libaka tse ngata tsa histori le UNESCO World Heritage Sites tse kang Timbuktu le Djenné hore hohela bahahlauli ho tloha ho pota lefatše.Mmino ke karolo ea bohlokoa ea setso sa Mali,ditso tse fapaneng tsa mmino joaloka Malian blues sechaba 'mino ba lefatše-tume leboha boditšhabatšhaba. Mabapi le pušo,Mali ke repabliki ya temokrasi yeo Mopresidente a šomago bjalo ka bobedi hlogo ya mmušo le mmušo. Lega go le bjalo, Mali e ile ya lebeletšana le go se tsepame ga dipolitiki nywageng ya morago bjale, ka phetogelo ya mmušo ya tša bohlabani le borabele bjo bo itlhamilego tšeo di kgomago go tsepama. Ka kakaretšo, Mali ke naga yeo e humilego ka histori, setšo le methopo ya tlhago. Le ge e lebane le ditlhohlo tša go fapafapana go swana le bodiidi le go se tsepame ga dipolotiki, e tšwela pele go katanela tlhabollo le tšwelopele ka mafapheng a go fapafapana bakeng sa go kaonefatša batho ba yona.
Tšhelete ya Setšhaba
Mali, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Mali, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela. Tšhelete ya semmušo ya Mali ke franc ya CFA ya Afrika Bodikela (XOF), yeo gape e abelanwago ke dinaga tše dingwe tše mmalwa ka seleteng. Franc ya CFA ya Afrika Bophirima e bile tšhelete ya semmušo ya Mali go tloga ka 1962 ge e tšeela franc ya Mali sebaka. E ntšhitšwe ke Panka ya Bogare ya Dinaga tša Afrika Bodikela (BCEAO) gomme e šoma bjalo ka mokgwa wo o tsepamego wa phapantšho ya ditirišano tša ekonomi ka gare ga Mali. Tšhelete ye e bitšwa ka bobedi ditšhelete tša tšhipi le ditšhelete tša tšhipi. Ditšhelete tša tšhipi di hwetšagala ka ditšhelete tša 1, 5, 10, 25, 50 le 100 francs. Ditšhelete tša tšhelete di hwetšagala ka ditšhelete tša 500, 1,000, 2,000, . Di-banknote di hwetšagala ka di-denomination autoload_fallback RELATED: Ke mohuta ofe o theknolotši o e šomiša Peru?', 'TSAMAISO YA PEAKANEO YA MOROMO YA HYPERSONIC', . "Sesole sa Peru se šomiša go nyaka motswako bakeng sa kgwebišano ya boditšhabatšhaba ntle le go hlola infleišene goba go theoga ga boleng.", mola dikgwebo tša ka mo nageng di šomiša bobedi ditšhelete tša tšhipi le ditšhelete tša tšhipi ka tlwaelo. Sekgahla sa phapanyetsano pakeng tsa CFA franc (XOF) ya Afrika Bophirimela le dichelete tse ding tse kgolo tse kang tolara ya Amerika kapa Euro se fapana letsatsi le letsatsi ho itšetlehile ka maemo a mmaraka. Go kgothaletšwa go hlahloba le dipanka goba dibiro tša ditšhelete tša dinaga dišele bakeng sa ditekanyo tše di nepagetšego pele o fetolela tšhelete. Ditšhelete tša dinaga dišele ka tlwaelo di ka fapantšhwa dipanka tše di dumeletšwego go ralala le metse e megolo ya Mali go swana le Bamako goba ka ditirelo tše di kgethegilego tša phapantšho. Dikarata tša mokitlana tša boditšhabatšhaba di amogelwa mafelong a magolo a go swana le dihotele goba mabenkeleng a magolo eupša di ka no se amogelwe kudu mafelong a mangwe. Go swana le ka seemo sa tšhelete sa naga efe goba efe?, it’s important to observe security measures when handling money during your time in Mali—go boloka tšhelete e bolokegile go bohodu ka ditlabakelo tše di šireletšegilego tša go swana le mapanta a tšhelete ‘goba mekotla’ bakeng sa merero ya maeto’.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tšhelete ya molao ya Mali ke franc ya CFA ya Afrika Bophirima (XOF). Ge e le ditekanyo tša phapantšho tše di akanyetšwago tša ditšhelete tše kgolo, tše ke dipalopalo tše dingwe tša kakaretšo (ka kgopelo ela hloko gore ditekanyo tše di ka fetoga ge nako e dutše e eya): 1 Dolara ya Amerika (USD) ≈ 560 XOF 1 Yuro (EUR) ≈ 655 XOF 1 Ponto ya Brithani (GBP) ≈ 760 XOF 1 Dolara ya Canada (CAD) ≈ 440 XOF 1 Dolara ya Australia (AUD) ≈ 410 XOF Hle dula o gopola gore tše ke ditekanyo tša phapantšho tše di akantšwego fela gomme di ka fapana go ya ka mabaka a go fapafapana a go swana le maemo a mmaraka le lefelo.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Monyanya o mongwe o bohlokwa kua Mali ke Letšatši la Tokologo, leo le ketekwago ka September 22nd ngwaga o mongwe le o mongwe. Letšatši le la maikhutšo la setšhaba le gopola tokologo ya naga ye go tšwa Fora, yeo e hweditšwego ka 1960. Nakong ya Letšatši la Tokologo, ma-Mali a kopana go bontšha borata-naga bja ona le go hlompha tokologo ya ona. Gantši letšatši le thoma ka moletlo wa go emiša folaga le dipolelo tša bahlankedi ba mmušo. Gape go na le diparade tšeo di swarwago go ralala le naga tšeo di nago le dipontšho tša sešole le metantsho ya setšo. Monyanya o mongwe o bohlokwa kua Mali ke Tabaski, yeo gape e tsebjago e le Eid al-Adha goba Monyanya wa Sehlabelo. Letšatši le la maikhutšo la bodumedi le ketekwa ke Mamoseleme lefaseng ka bophara gomme le swaya go ikemišetša ga Ibrahim go gafa morwa wa gagwe bjalo ka tiro ya go kwa Modimo. Batho ba kgobokana bakeng sa dithapelo tša setšhaba mafelong a borapedi pele ba dira sehlabelo ka phoofolo ya go swana le nku goba pudi. Ke moka nama yeo e abelanwa gare ga ditho tša lapa, baagišani le bao ba se nago mahlatse. Monyanya wa Mmino Leganateng (Festival au Désert) ke tiragalo ye nngwe ya bohlokwa yeo e diregago ngwaga le ngwaga ka Pherekgong goba Hlakola kgauswi le Timbuktu. E keteka mmino le setšo sa Mali ka ditiragatšo go tšwa go boradimuši ba lefelong leo gammogo le boradibokgabo ba boditšhabatšhaba bao ba yago Mali bakeng sa phihlelo ye ya moswananoši. Go feta fao, Mali e keteka gape menyanya ya setšo ye e fapanego ngwaga ka moka yeo e bontšhago bokgabo bja setšo, mmino, dibopego tša go tantsha tša go swana le MUSO KAN (Monyanya wa Selemo wa Bokgabo) wo o swarwago ka Bamako ka Moranang goba Motsheganong o mongwe le o mongwe. Menyanya ye e swere bohlokwa bjo bogolo go bobedi batho ka bomong le ditšhaba ka Mali ka ge e fa sebaka sa go keteka histori, setšo, bodumedi mola e tiiša ditlemo tša leago ka gare ga setšhaba. 请注意,自动摘要中的300字是指英文字符数(不包括空格),而非汉字数。
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Mali, naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela, e na le ekonomi ye e hlakahlakanego ka temo e le lefapha la yona le legolo. Naga ye kudu-kudu e romela ntle ditšweletšwa tša temo go swana le kgapetla, diruiwa, le di-cashew. Kgopa ke setšweletšwa se segolo sa diromelwantle sa Mali gomme e tšea karolo ye bohlokwa ya letseno la yona la kgwebišano. Naga e tšweletša kgapetla ya maemo a godimo gomme e hlomile ditirišano le dikhamphani tša boditšhabatšhaba tša dilo tša go dirwa ka lešela. Go tlaleletša, diromelwantle tša diruiwa go akaretšwa dikgomo, dinku le dipudi di na le seabe go letseno la kgwebo la naga. Mo mengwageng ya morago bjale, go bile le nepo ye e oketšegago ya go fapantšha diromelwantle tša Mali. Dinate tša cashew di tšweletše bjalo ka setšweletšwa sa bohlokwa sa diromelwantle ka lebaka la go tuma ga tšona mo go golago lefaseng ka bophara. Mmušo o phethagaditše magato a go thekga diintasteri tša tšweletšo le tshepedišo ya cashew ka nepo ya go godiša ditseno tša diromelwantle. Le ge go le bjalo, Mali gape e ithekgile kudu ka dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle bakeng sa dithoto tše di fapafapanego tše bjalo ka ditšweletšwa tša bareki, metšhene, dikoloi, ditšweletšwa tša peterole le dilo tša dijo. Dithoto tše tša ka ntle di hlola ditlhohlo go tekatekano ya kgwebišano ka ge gantši di feta boleng bja diromelwantle. Go feta fao, Mali e lebane le mapheko a mmalwa ao a šitišago bokgoni bja yona bja kgolo ya kgwebišano. Tlhabollo ya mananeokgoparara ye e lekanyeditšwego e thibela dinamelwa tše di šomago gabotse tša dithoto ka gare ga naga. Magato a taolo a mellwane ao a fokolago gape a feletša ka kgwebišano ye e sego ya semmušo ya go tshela mellwane yeo go lego thata go e lekanyetša eupša e ama dikanale tša kgwebišano tša semmušo. Go rarolla ditlhohlo tše le go godiša dibaka tša kgwebišano go dikgwebo tša Mali, mmušo o ikemišeditše go maatlafatša kopanyo ya selete ka go kgatha tema ditšhabeng tša ekonomi tša selete go swana le Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bodikela (ECOWAS). Se se kgontšha phihlelelo ye kaone go mebaraka ye megolo le go hlohleletša mediro ya kgwebišano ya ka gare ga selete. Ge re phetha,Mali e ithekgile kudu ka diromelwantle tša temo go swana le kgapetla mola e hlahloba mafapha ao a tšwelelago go swana le dinate tša cashew.Ge mmušo o šoma go maatlafatša mananeokgoparara le kopanyo ya selete,Mali e ikemišeditše go godiša bokgoni bja yona bja kgwebišano ka kakaretšo le go netefatša kgolo ya ekonomi ye e lekalekanego.
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Mali, e lego Afrika Bodikela, e na le bokgoni bjo bogolo bja go katološa mmaraka wa yona wa kgwebo ya dinaga dišele. Naga e na le mehutahuta ya methopo ya tlhago go akaretšwa gauta, uranium, manganese, le oli tšeo di ka goketšago babeeletši ba boditšhabatšhaba. Go tlaleletša, lekala la temo la Mali le bohlokwa ka kgopha e le dibjalo tša yona tše kgolo tša diromelwantle. Setšhaba se tšweletša gape ditšweletšwa tša diruiwa go swana le dikgomo le dinku. Go feta fao, Mali e holega go tšwa lefelong la yona la maano ka ge e šoma bjalo ka kgoro ya go tsena mebarakeng ya Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bodikela (ECOWAS). Se se dumelela phihlelelo ye bonolo dinageng tše ntši ka gare ga selete go swana le Senegal le Ivory Coast. Mmušo wa Mali o tšere maitapišo a mmalwa go hlohleletša tlhabollo ya kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. E phethagaditše dipeakanyoleswa tša ekonomi go akaretšwa go fokotša dithušo tša ditšhelete tša makhura le monontšha go goketša dipeeletšo tša praebete ka mafapheng a go fapafapana go swana le meepo le temo. Godimo ga fao, mmušo gape o kaonafatša mananeokgoparara ka go beeletša ka go dinetweke tša ditsela le go mpshafatša maemakepe go nolofatša kgwebišano. Nywageng ya morago bjale, Mali e saennwe ditumellano tše mmalwa tša dinaga tše pedi le dinaga tše dingwe tšeo di lebišitšwego go godiša dikamano tša kgwebišano. Go fa mohlala, Mali e tsenetše tumelelano ya tirišano le China ka 2019 yeo e lebeletšego kudu diprotšeke tša tlhabollo ya mananeokgoparara go swana le ditimela le maemafofane. Go sa šetšwe ditebelelo tše tše botse, go bohlokwa go lemoga gore ditlhohlo di sa le gona tšeo di ka šitišago katološo ye e loketšego ya kgwebišano ya dinaga tša ka ntle ka Mali. Sa mathomo, naga e lebane le ditaba tša tšhireletšo ka lebaka la dithulano tšeo di akaretšago dihlopha tša bahlolampherefere tšeo di ka šitišago bao ba ka bago babeeletši. Maemo a tšhireletšo ao a tsepamego a bohlokwa kudu go goketša dikgwebo tša dinaga dišele. Go tlaleletša, ditshepedišo tša dinamelwa tše di sa lekanego di hlola mapheko go ditshepedišo tša diromelwantle tše di šomago gabotse tšeo di hlolago ditiego le ditshenyagalelo tše di oketšegilego go bagwebi. Go šomiša bokgoni bja yona ka botlalo ka tlhabollong ya mmaraka wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle, Mali e swanetše go tšwela pele go phethagatša dipeakanyoleswa tšeo di lebišitšwego go kaonafatša go ba pepeneneng ga tikologo ya kgwebo mola e godiša magato a tšhireletšo go bobedi diintasteri tša ka nageng le babeeletši ba boditšhabatšhaba ka go swana. Ka kakaretšo, go sa šetšwe go lebeletšana le ditlhohlo tše dingwe, . Mali e tšweletša menyetla e megolo bakeng sa go katološa mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga dišele ka methopo e mentši ya tlhago, . lefelo la maano ka gare ga ECOWAS, . le maitapišo a mmušo a go swana le dipeakanyoleswa tša ekonomi le dikaonafatšo tša mananeokgoparara. Ka go tsepelela mo go tšwelago pele go netefatša go tsepama le go rarolla mellwane ya dinamelwa, . Mali e na le bokamoso bjo bo holofetšago ka go hlabolla mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa tša go romelwa ntle ka Mali, go tsepelela go dilo tša mmaraka tša naga ye tšeo di rekišwago ka go fiša go bohlokwa kudu. Mabaka a mmalwa a swanetše go elwa hloko ge o kgetha ditšweletšwa tše. Sa mathomo, go bohlokwa go sekaseka ditshekamelo tša go reka ka ntle tša Mali le go šupa dilo tšeo di nago le nyakego ye kgolo. Se se ka dirwa ka go ithuta dipalopalo tša kgwebo, dipego tša nyakišišo ya mmaraka, le go rerišana le dikgokagano tša kgwebo tša lefelong leo. Go kwešiša gore ke ditšweletšwa dife tšeo di atlegilego gabjale ka mmarakeng wa Mali go tla fa ntlha ye botse ya mathomo ya go kgetha dilo tša diromelwantle. Sa bobedi, go ela hloko lefelo la thutafase le tlelaemete ya Mali go ka thuša go bona ditšweletšwa tše di swanetšego. Bjalo ka naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela yeo e nago le tlelaemete ye e omilego kudu, dithoto tša go swana le metšhene ya temo le ditseno (mohlala, didirišwa tša nošetšo goba monontšha), ditshepedišo tša maatla a letšatši, le ditharollo tša taolo ya meetse di ka hwetša katlego mmarakeng wa Mali. Go tlaleletša, go tsepelela go dithoto tše di theilwego go temo tšeo di nago le bokgoni bjo bogolo ka lebaka la go hwetšagala ga tšona ka gare ga Mali e ka ba mohola. Go fa mohlala, dimanko (setšweletšwa se segolo sa temo), botoro ya shea (yeo e šomišwago ka ditlolo le go hlokomela letlalo), kgapetla (ya intasteri ya dilo tša go dirwa ka lešela), goba dinate tša cashew ke mehlala ya diromelwantle tšeo di ka bago gona tšeo di hlatsetšego nyakego ya mmaraka ka nageng le boditšhabatšhaba. Go feta moo, go ela hloko dikgetho tša bareki go kgatha tema e bohlokwa ge go kgethwa dilo tšeo di rekišwago ka go fiša bakeng sa go romelwa ntle. Go dira dinyakišišo goba go šoma kgauswi le baabi goba barekiši ka gare ga Mali go thuša go kwešiša seo bareki ba se nyakago ka dithotong tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Tshedimošo ye e ka thuša baromelantle go šupa magoro a itšego a ditšweletšwa go swana le diaparo/diaparo (tšeo di lego fešeneng eupša di le ka theko e tlase) goba didirišwa tša elektroniki tša bareki tšeo di sepelelanago le dikgetho tša selegae. Labofelo, go bohlokwa go ela hloko phadišano ya ditheko ge o kgetha diromelwantle tša mmaraka wa Mali. Go dira tshekatsheko ya go bapetša ya ditheko tša ditšweletšwa tše di swanago tšeo di šetšego di hwetšagala ka mo nageng go tla kgontšha baromelantle go bea maano a ditheko tša phadišano. Go akaretša, go kgetha ditšweletšwa tše di tumilego bakeng sa diromelwantle ka Mali go akaretša go kwešiša ditshekamelo tša go reka ka ntle, go ela hloko mabaka a thutafase le dikgetho tša bareki mola go kgonthiša phadišano ya ditheko. Ka go sekaseka ka kelohloko dikarolo tše gammogo le dinyakišišo tše di tseneletšego ka ga dipaterone tša nyakego tše di lego gona ka gare ga mafolofolo a mmaraka wa naga; baromelantle ba ka kgona go hlokomela ka katlego dilo tšeo di rekišwago ka go fiša kgwebong ya dinaga dišele ya Mali.
Dika tša bareki le taboo
Mali, naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela, e tsebja ka bohwa bja yona bjo bo humilego bja setšo le merafe ye e fapanego. Batho ba Mali ba na le dimelo tše itšego tša bareki le dithibelo tšeo o swanetšego go di ela hloko ge o dirišana le bona. E nngwe ya dikarolo tše bohlokwa tša bareki ba Mali ke maikutlo a bona a matla a setšhaba. Ba tšeela godimo dikgokagano tša leago le ditswalano, tšeo gantši di tutuetšago diphetho tša bona tša go reka. Ditšhišinyo tša molomo go tšwa go bagwera le ba lapa di kgatha tema ye bohlokwa go bopeng boitshwaro bja bareki kua Mali. Ka fao, go aga go bota le bareki go bohlokwa kudu bakeng sa ditirišano tše di atlegilego tša kgwebo. Go feta moo, ka kakaretšo ma-Mali ke batho bao ba amogelago baeng le bao ba nago le maikwelo a borutho bao ba lebogago tirelo yeo e hlamilwego ka motho ka noši. Ba leboga dikgwebo tšeo di tšeago nako ya go kwešiša dinyakwa tša tšona tša moswananoši le dikgetho tša tšona. E ka ba mo go holago go hloma dikamano tša nako ye telele le bareki ba Mali ka ge ba tšeela godimo potego. Lega go le bjalo, go na le dithibelo tše mmalwa tšeo o swanetšego go di gopola ge o swara kgwebo kua Mali. Sa pele, go lebelelwa e le go hloka tlhompho go diriša seatla sa gago sa nngele bakeng sa mohuta le ge e le ofe wa phapantšho goba boitšhišinyo bja mmele ka ge ka setšo se tswalanywa le ditšhila. Ka mehla diriša seatla sa gago sa le letona ge o nea goba o amogela dilo goba ge o šišinya diatla. Taelo e nngwe e bohlokwa yeo e ileditšwego e tswalana le tlhompho ya bodumedi. Mali e na le baagi bao ba nago le Mamoseleme kudu, ka fao go bohlokwa go ela hloko meetlo ya Boiselamo nakong ya dipoledišano goba ditirišano tšeo di akaretšago dihlogo tše di amanago le bodumedi goba ditaba tše di nago le tlhokomelo tše bjalo ka dipolitiki. Go oketša moo, go ahla-ahla ditaba tša motho ka noši e sa le pele go ka bonwa e le mo go hlaselago ka ge sephiri se tšeelwa godimo kudu setšong sa Mali. Iphe nako ya go aga tswalano pele o tsenelela ka dintlha tša motho ka noši nakong ya dipoledišano. Ge re phetha, go kwešiša dimelo tša bareki le go hlompha dithibelo tša setšo go ka godiša kudu ditirišano tša kgwebo le batho ba tšwago Mali. Go aga tshepo ka ditšhišinyo tša molomo le go tsepelela tirelong ya motho ka noši go tla ya kgole go hloma dikamano tša kgwebo tše di atlegilego ka nageng ye ya moswananoši ya Afrika Bodikela.
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Tshepedišo ya Taolo ya Meetlo le Ditšhireletšo ka Mali Mali, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Mali, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela. E abelana mellwane le dinaga tše dingwe tše šupago gomme e na le diponagalo tša naga tše di fapafapanego go tloga go maganata go ya go di-savannah. Tshepedišo ya taolo ya meetlo ka Mali e bohlokwa kudu go laola dithoto tša ka ntle le diromelwantle mola e netefatša kobamelo ya melawana ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Dikarolo tše dingwe tše bohlokwa tša tshepedišo ya taolo ya meetlo ya Mali gotee le megato e bohlokwa ya tšhireletšo ke tše: 1. Ditshepedišo tša Meetlo: Ge ba tsena Mali, basepedi ba swanetše go tsebagatša dilo tša bona lefelong la go hlahloba meetlo. Diphasepoto le di-visa tše di šomago di swanetše go tšweletšwa gore di hlahlobje. Go belaelwa gore go sepetšwa ka sephiring goba mediro yeo e sego molaong e ka hlohleletša bahlankedi go dira ditlhahlobo tše di tseneletšego. 2. Dilo tše di Thibetšwego: Dilo tše itšego di thibetšwe ka go tia go tlišwa ka ntle goba go romelwa ka ntle kua Mali, go akaretša dihlare-tagi, dibetša (dithuthupi/dithunya), dilo tša setšo tšeo di se nago tumelelo e swanetšego, dithoto tša bofora, dilo tše kotsi le didirišwa tša diswantšho tše di kgothaletšago bootswa. 3. Dithoto tše di Thibetšwego: Dithoto tše dingwe di nyaka diphemiti tše di kgethegilego goba dilaesense tšeo di ntšhitšwego ke balaodi ba maleba pele ga ge go tlišwa ka ntle goba go romela ntle go ka direga. Dilo tše di akaretša dithunya le dithunya, dihlare/dihlare tša merero ya kgwebo, diphoofolo tše di phelago/dimela/ditšweletšwa tša mehuta ye e hwilego tšeo di šireleditšwego ka fase ga CITES (Tumelelano ya Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba ya Mehuta ya Diphoofolo tša Lešoka le Dimela tše di lego Kotsing), bj.bj. 4. Melawana ya Tšhelete: Basepeding bao ba fihlago goba bao ba tlogago Mali ba swanetše go bega tšhelete efe goba efe ya go feta milione o tee wa CFA Francs (e ka bago 1,670 USD) goba tšhelete ya dinaga dišele ye e lekanago go bahlankedi ba meetlo ge ba fihla/ba tloga. 5.Motšhelo: Metšhelo ya meetlo e šoma go dithoto tše itšego tše di tšwago dinageng tša ka ntle go ya ka mohuta wa tšona le boleng bja tšona go ya ka melao ya Mali go swana le Tefišo ya ka Ntle ye e Tlwaelegilego yeo e amogetšwego ke Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bodikela (ECOWAS). Ditšhireletšo: . - Tlwaelane le melawana ya meetlo ya Mali pele o sepela. - Netefatša gore ditokomane ka moka tše di nyakegago tša maeto tša go swana le phasepoto/visa di nakong. - O se ke wa rwala dilo tše di ileditšwego tšeo di lokeleditšwego ke meetlo ya Mali. - Ge o rwele tšhelete ye ntši, e tsebiše bahlankedi ba meetlo ge o fihla goba o tloga go efoga ditaba tša molao. - Hwetša diphemiti goba dilaesense tše di nyakegago tša dithoto tše di thibetšwego pele o di reka ka ntle goba o di romela ntle. Go eletšwa kudu go rerišana le methopo ya semmušo ya go swana le Botseta/Botseta bja Mali goba setheo sa maeto seo se ka botwago bakeng sa tshedimošo ya bjale kudu le ye e nepagetšego mabapi le tshepedišo ya taolo ya meetlo ya Mali.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Mali ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela. Ge e le melawana ya yona ya motšhelo wa go reka ka ntle, Mali e latela tshepedišo yeo e ikemišeditšego go tšwetša pele tlhabollo ya ekonomi le go šireletša diintasteri tša ka nageng. Naga e phethagaditše magato a go fapafapana a go laola go tlišwa ga dithoto ka ntle le go netefatša tlhagišo ya letseno. Sa mathomo, Mali e gapeletša ditefišo go dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle bjalo ka mokgwa wa go tšweletša letseno go mmušo. Ditefišo di lefišwa go mehutahuta ya magoro a ditšweletšwa, go akaretšwa ditšweletšwa tša temo, metšhene ya intasteri, didirišwa tše tala, le dithoto tša bareki. Ditekanyetšo di fapana go ya ka setšweletšwa gomme di ka ba fase go fihla go 0% goba godimo go fihla go 35%. Sa bobedi, go tlaleletša go ditefišo, metšhelo ye e itšego e ka bewa go ditšweletšwa tše itšego. Metšhelo ye e hlamilwe go nepiša dithoto tše itšego go ya ka tlhago ya tšona goba khuetšo setšhabeng. Ka mohlala, metšhelo ya dithoto e ka šoma dino tše di tagago goba ditšweletšweng tša motšoko. Go feta fao, Mali gape ke karolo ya ditumellano tša kgwebišano tša selete tša go swana le Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bodikela (ECOWAS) gomme e saennwe ditumellano tša kgwebišano tša go fapafapana le dinaga tše dingwe. Ditumellano tše gantši di akaretša dipeakanyetšo tša go fokotša goba go fedišwa ditefišo tša go reka ka ntle magareng ga dinagamaloko. Go bohlokwa go lemoga gore dithoto tša ka ntle le tšona di ka ba ka fase ga motšhelo wa boleng bjo bo okeditšwego (VAT) ge di tsena Mali. Sekgahla sa VAT ka nageng ka kakaretšo se beakantšwe go dikologa 18%. Le ge go le bjalo, dilo tše itšego tše bohlokwa go swana le dijo tša motheo di ka lokollwa motšhelo wo. Ka kakaretšo, melawana ya motšhelo ya go reka ka ntle ya Mali e ikemišeditše go hwetša tekatekano magareng ga go tšwetša pele diintasteri tša ka nageng le go tšweletša letseno go mmušo mola e hlohleletša kopanyo ya kgwebišano ya selete ka gare ga dinaga tša ECOWAS. Go eletšwa gore dikgwebo tšeo di rulaganyago go reka ka ntle ka Mali go ithuta ka kelohloko ditekanyo tše di itšego tša ditefišo tša ditšweletšwa tša bona pele di tsenela kgwebišano ya boditšhabatšhaba le naga.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Mali, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka Afrika Bodikela, e na le pholisi ya motšhelo wa diromelwantle yeo e lebišitšwego go tšwetša pele tlhabollo ya ekonomi le go fapantšha motheo wa yona wa diromelwantle. Naga e gapeletša metšhelo ya diromelwantle go dithoto tše itšego go tšweletša letseno le go šireletša diintasteri tša ka nageng. Bakeng sa ditšweletšwa tša temo, Mali e gapeletša tekanyo e sa fetogego ya motšhelo wa diromelwantle go dithoto tše bjalo ka kgapetla, gauta, kofi le diruiwa. Metšhelo ye e ka fapana go ya ka maemo a mmaraka le melawana ya mmušo. Baromelwantle ba ditšweletšwa tše ba swanetše go lefa motšhelo wo o beilwego pele ba romela dithoto tša bona ka ntle ga naga. Go tlaleletša go ditšweletšwa tša temo, Mali gape e lefiša metšhelo go methopo ya diminerale go swana le gauta le ditaamane. Methopo ye ya tlhago e kgatha tema ye bohlokwa mo ekonoming ya Mali, gomme mmušo o ikemišeditše go netefatša tšhomišo ye e lokilego mola gape o tšweletša letseno ka metšhelo ya diromelwantle. Go bohlokwa gore dikgwebo tšeo di swaregilego ka go romela dithoto ntle go tšwa Mali go dula di mpshafaditšwe ka ditekanyo tša moragorago tša motšhelo ka ge di ka fetoga nako le nako ka lebaka la maemo a ekonomi goba diphetošo tša pholisi ke mmušo. Go feta fao, go bohlokwa go lemoga gore Mali e holega go tšwa go ditumellano tše di fapafapanego tša boditšhabatšhaba tšeo di tšwetšago pele nolofatšo ya kgwebišano le dinaga tše dingwe. Go ba karolo ya mekgatlo ya selete ya go swana le Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bodikela (ECOWAS) go fa ditokollo tše itšego goba ditefišo tše di fokoditšwego tša kgwebišano ya ka gare ga selete magareng ga dinagamaloko. Ge re phetha, pholisi ya motšhelo wa diromelwantle ya Mali e ikemišeditše go hwetša tekatekano magareng ga go tšwetša pele kgolo ya ekonomi ka go fapantšha diromelwantle mola ka nako ye tee e netefatša tlhagišo ya letseno ka mabaka a tlhabollo. Dikgwebo tšeo di amegago go romela ntle dithoto tša go swana le ditšweletšwa tša temo goba diminerale di swanetše go netefatša kobamelo ya melawana ye ka go lefa metšhelo ya maleba pele di romela dithoto tša tšona ka ntle ga naga.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Mali ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela. E tsebja ka bohwa bja yona bjo bo humilego bja setšo le methopo ya tlhago. Diromelwantle tše dikgolo tša Mali di akaretša gauta, kgapetla, ditšweletšwa tša diruiwa le dithoto tša temo tše bjalo ka reisi, millet le matokomane. Go netefatša boleng le kobamelo ya diromelwantle tše, Mali e phethagaditše Tshepedišo ya Setifikeiti sa Diromelwantle (ECS). ECS e hlamilwe go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba le melawana yeo e beilwego ke dinaga tšeo di rekago ka ntle. Go hwetša setifikeiti sa diromelwantle ka Mali, baromelantle ba swanetše go latela ditshepedišo tše itšego. Sa mathomo, ba swanetše go ingwadiša le Lefapha la Kgwebo goba balaodi ba maleba. Se se akaretša go fa tshedimošo ye e nyakegago ka ga ditiro tša bona tša kgwebo le ditokomane mabapi le setšweletšwa seo ba nyakago go se romela ntle. Ge ba šetše ba ngwadišitšwe, baromelantle ba swanetše go obamela maemo a itšego a legoro le lengwe le le lengwe la setšweletšwa. Go fa mohlala, baromelantle ba ditšweletšwa tša temo ba swanetše go obamela melawana ye e amanago le polokego ya dijo le taolo ya boleng. Ka mo go swanago, baromelantle ba gauta ba swanetše go obamela melawana ya mekgwa ya meepo le magato a go lwantšha go hlwekiša tšhelete. Baromelantle le bona ba swanetše go netefatša gore ditšweletšwa tša bona di hlahlobja gabotse pele di romelwa. Se se ka akaretša go dira diteko tša dišupo ka dilaboratoring tše di amogetšwego goba go dira ditlhahlobo tša lefelong leo ke mekgatlo ye e dumeletšwego. Ka morago ga go fihlelela dinyakwa ka moka, baromelantle ba ka dira kgopelo ya setifikeiti sa thomelontle go tšwa go bolaodi bjo bo kgethilwego goba setheo seo se ikarabelago ka netefatšo ka Mali. Setifikeiti se šoma bjalo ka bohlatse bja gore dithoto tše di rometšwego ntle di fihleletše dikelo ka moka tše di nyakegago tša taolo ya boleng le go sepelelana le maemo a boditšhabatšhaba. Ge re phetha,Mali e hlomile Tshepedišo ya Setifikeiti sa Diromelwantle (ECS) yeo e netefatšago kobamelo ya diromelwantle tša yona tše kgolo le maemo a boditšhabatšhaba. Ka go latela ditshepedišo tša ngwadišo, go kgomarela melawana ye e itšego ya setšweletšwa,le go hwetša disetifikeiti tša diromelwantle go tšwa go balaodi bao ba kgethilwego,baromelantle ba Mali ba kgona go bontšha gore dithoto tša bona di fihlelela magato a taolo ya boleng ao a nyakegago.The ECS e thuša go boloka tshepo magareng ga baromelantle le barekiši ba ka ntle ba Mali lefaseng ka bophara,go tiiša dikamano tša kgwebo bobedi ka seleteng-le boditšhabatšhaba
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Mali ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela, yeo e nago le phihlelelo ye e lekanyeditšwego lewatleng. Go sa šetšwe ditlhohlo tša yona tša thutafase, Mali e dirile dikgatelopele tše kgolo ka go hlabolla lefapha la yona la dithulaganyo. Bakeng sa dinamelwa tša ditšhaba-tšhaba, Mali e ithekgile kudu ka merwalo ya tseleng le ya sefofane. Boema-fofane bja Ditšhaba-tšhaba bja Bamako-Sénou ke kgoro e kgolo ya merwalo ya sefofane, yeo e neago difofane tša ka mehla go ya metseng e megolo lefaseng ka bophara. Difofane tše mmalwa tše di nago le botumo bjo bobotse le bafetiši ba dithoto ba boditšhabatšhaba ba šoma ka Mali, go kgonthišetša dinamelwa tše di ka botwago tša dithoto ka sefofane. Mabapi le dinamelwa tša tseleng, Mali e na le netiweke ye kgolo ya ditsela tše kgolo tšeo di kgokaganyago metse ye bohlokwa ka gare ga naga gammogo le dinaga tša kgauswi tša go swana le Senegal le Niger. Ditsela tše di šoma bjalo ka ditsela tše bohlokwa tša kgwebišano tša go sepetša dithoto go putla mellwane. Dikhamphani tša dinamelwa tša ka nageng di fana ka ditirelo tša go rwala dilori bakeng sa bobedi dinyakwa tša dithulaganyo tša ka nageng le tša go tshela mellwane. Go feta moo, Mali gape e diriša dinamelwa tša ditimela ka tekanyo e nyenyane. Seporo sa Dakar-Niger se kgokaganya Dakar kua Senegal le Koulikoro ka borwa bja Mali. Gaešita le ge e hlankela banamedi kudu-kudu, e ka amogela gape le tekanyo e lekanyeditšwego ya merwalo. Bakeng sa kabo ya ka gae ka gare ga Mali, baabi ba go fapafapana ba dithulaganyo ba nolofatša go sepela ga dithoto go ralala le dilete tše di fapanego. Mafelong a ditoropong a go swana le Bamako le Sikasso, go na le mafelo a polokelo ao a hlomilwego gabotse le mafelo a kabo ao a nago le didirišwa tša sebjalebjale tša go swara go swaragana le dinyakwa tša polokelo le go iša ka bokgoni. Go sa šetšwe tšwelopele ye ka go mananeokgoparara le ditirelo tša dithulaganyo, ditlhohlo di sa le gona ka lebaka la mabaka a go swana le tlhokomelo ye e sa lekanego ya ditsela ka ntle ga ditoropo tše kgolo le dikgetho tše di lekanyeditšwego tša kgokagano magareng ga dilete ka gare ga naga. Go godiša bokgoni bja kakaretšo bja ditiro tša dithulaganyo ka Mali, go eletšwa gore dikgwebo di šome kgauswi le balekane ba selegae bao ba nago le maitemogelo bao ba nago le bokgoni bjo bo tseneletšego bja go sepetša dilo tše di raraganego tša dithulaganyo tšeo di lebanego le selete se. Ba ka thuša ka ditshepedišo tša go hlwekiša meetlo mafelong a go tshela mellwane mola ba fa ditemogo tša bohlokwa ka ga melawana ya selegae yeo e ka amago ditshepedišo tša dikepe. Ge re phetha, le ge e lebane le dithibelo tše itšego tša thutafase tšeo di sa tsenego naga,Mali e hlamile dinetweke tša ditsela tše di ka botwago,ditirelo tša go rwala dilori,le dinolofatši tša boemafofane tše di šomago gabotse.Ka fao,menyetla ya dikepe tša boditšhabatšhaba e ka godišwa ka tirišano le balekane ba selegae bao ba nago le maitemogelo go netefatša ditiro tša dithulaganyo tše di se nago mathata ka gare ga naga.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Mali, e lego Afrika Bodikela, e na le balekane ba mmalwa ba bohlokwa ba kgwebišano ya boditšhabatšhaba le ditsela tša tlhabollo ya kgwebo. E fana ka dikanale tše di fapafapanego tša theko ya boditšhabatšhaba gomme e tšea karolo dipontšhong tše ntši tša kgwebo. 1. Dikanale tša Boditšhabatšhaba tša Theko: . a. European Union (EU): Mali e holega go tšwa go EU’s Generalized Scheme of Preferences (GSP), yeo e kgonthišetšago phihlelelo ya ntle le motšhelo mmarakeng wa Yuropa bakeng sa bontši bja ditšweletšwa. b. United States: Ka tlase ga Molao wa Kgolo le Monyetla wa Afrika (AGOA), Mali e ka romela ntle ditšweletšwa tše di nago le maswanedi ntle le motšhelo mmarakeng wa Amerika. c. China: Dikhamphani tša China di bontšhitše kgahlego ya go beeletša ka diprotšekeng tša tlhabollo ya mananeokgoparara a Mali, go fa dibaka tša tirišano ya theko. d. Mekgatlo ya Boditšhabatšhaba: Mekgatlo ye e fapanego ya lefase ka bophara go swana le ditheo tša UN, Panka ya Lefase, le Panka ya Tlhabollo ya Afrika e tsenela mediro ya theko ka gare ga Mali. 2. Dipontšho tša Kgwebo: . a. Pontšo ya Boditšhabatšhaba ya Bamako: Pontšo ye ya ngwaga le ngwaga e swarwa ka Bamako, motse-mošate wa Mali, e goketša batšwasehlabelo go tšwa diintastering tše di fapanego lefaseng ka bophara ka go tsepelela go metšhene ya temo, dilo tše mpsha tša theknolotši, didirišwa tša kago, mafapha a dilo tša go dirwa ka lešela/diaparo. b. Khonferentshe ya Meepo & Petroleamo le Pontšho ya Mali (JMP): Tiragalo ye e kopanya dikhamphani tša meepo tša bosetšhaba le tša boditšhabatšhaba tšeo di nago le kgahlego ya go hlahloba dibaka ka gare ga lekala la meepo la Mali. c. Forum de l'Investissement Hotelier Africain de L'Africa (FIHA): Foramo ye e tšwetša pele menyetla ya dipeeletšo ka gare ga intasteri ya go amogela baeng ya Afrika yeo e hlolwago thwii goba ka go se lebanye go tšwa go diphallo tša boeti go ralala le Afrika ya ka borwa bja Sahara. 3.Ditiragalo tše dingwe: Ka ntle le dipontšho tše tše kgolo tšeo di boletšwego ka mo godimo,diseminare tše ntši,dipoledišano,le diforamo tšeo di amanago le mafapha a go fapana di rulagantšwe gantši ngwaga ka moka ke mekgatlo ye e fapanego ya poraebete,mekgatlo ya mmušo,le diphapoši tša kgwebo.Ditiragalo tše di fa diforamo tša go dira dikgokagano, go abelana tsebo,le ditirišano tša kgwebo.Ba tsenya letsogo kudu go hloleng menyetla ye mefsa ya go reka/dikanale tša tlhabollo ka dipoledišano ka dihlogo tša go swana le temo, meepo,oile&gase,boeti/tšwetšopele ya tšweletšo,dipeeletšo tša boditšhabatšhaba,melawana ya kgwebo/motšhelo,ditshepedišo tša diromelwantle/go reka ka ntle bj.bj. Dikanale tše tša boditšhabatšhaba tša theko le dipontšho tša kgwebišano di fa Mali tsela ya go kgokagana le bareki ba lefase ka bophara, go oketša bokgoni bja yona bja diromelwantle, le go goketša dipeeletšo tša dinaga dišele. Ka go tšea karolo ka mafolofolo ditiragalong tše le go hlahloba ditirišano le dikgwebo tša boditšhabatšhaba, Mali e ka maatlafatša ekonomi ya yona le go godiša kgolo ya ekonomi.
Mali, e lego naga yeo e sa tsenego naga ya Afrika Bodikela, e na le dientšene tše mmalwa tša go nyaka tšeo di dirišwago ka mo go tlwaelegilego. Tše dingwe tša tšeo di tumilego ke tše: 1. Google Search: Entšene ya go nyaka yeo e šomišwago kudu lefaseng ka bophara, Google e fana ka dipoelo tša nyakišišo tše di feletšego bakeng sa dihlogo tše di fapafapanego. Wepesaete: www.google.ml 2. Bing Search: Enjene ya go nyaka ya Microsoft, Bing e fana ka dikarolo tša go nyaka wepe gotee le ditirelo tše dingwe tša go swana le go nyaka diswantšho le bidio. Wepesaete: www.bing.com 3. Yahoo Search: Yahoo ke entšene e nngwe e tumilego ya go nyaka yeo e neago dipoelo tša wepe, diapdeite tša ditaba le dikarolo tše dingwe tše di fapa-fapanego. Wepesaete: www.search.yahoo.com 4. DuckDuckGo: E tsebja ka maitemogelo a yona a go phetla ao a lebanego le sephiri, DuckDuckGo ga e latele goba go boloka tshedimošo ya motho mola e fana ka dipoelo tša nyakišišo go tšwa methopong ye e fapanego go ralala le inthanete. Wepesaete: www.duckduckgo.com 5. Yandex Search: Entšene ya go nyaka yeo e theilwego Serussia yeo e nago le phetolelo ya boditšhabatšhaba yeo e hwetšagalago ka maleme a mantši go akaretša le Seisemane; Yandex e fana ka dipoelo tša wepe tša selegae tše di kgethegilego go Mali gammogo le dinyakišišo tša lefase ka bophara ka kakaretšo. Wepesaete: www.yandex.com 6. Baidu Search (百度搜索): Le ge e šomišwa kudu kua China ka lebaka la mapheko a polelo, Baidu ke ye nngwe ya dientšene tša go nyaka tše kgolo le tše di tumilego kudu lefaseng ka bophara tšeo di fago dinyakišišo tša wepe gotee le ditirelo tše dingwe tša go swana le mebapa le diphetolelo. Webosaete (Phetolelo ya boditšhabatšhaba): www.baidu.com/intl/en/ Tše ke dientšene tše mmalwa tša go nyaka tšeo di šomišwago ka tlwaelo ka Mali tšeo di fago dikgetho tša go nyaka inthaneteng tše di ka botwago le tše di feletšego go ralala le didomene tše di fapanego go swana le diwepesaete, diswantšho, dihlogo tša ditaba, dibidio, mebapa, bj.bj. Hle ela hloko gore dikgetho tša motho ka o tee ka o tee di ka fapana ge go tliwa tabeng ya go kgetha entšene ya go nyaka yeo e kgethilwego go ya ka mabaka a go swana le go šoma goba go naganelwa ga sephiri.

Matlakala a magolo a masehla

Mali, ka sehloohong maqephe a mosehla directory e tsejoa e le "Maqephe Jaunes Mali." Tše dingwe tša dipuku tša dipuku tše kgolo tša matlakala a masehla ka nageng gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. Matlakala Jaunes Mali: Ke tšhupetšo ya semmušo ya matlakala a masehla kua Mali gomme e fana ka tshedimošo ka dikgwebo, ditirelo le ditšweletšwa. O ka e hwetša inthaneteng go www.pagesjaunesmali.com. 2. Afro Pages: Tlhahlo ye e ikgethile go kgokaganya dikgwebo le bareki go ralala le Afrika. O ka fihlelela tšhupamabaka ya bona ya Mali go www.afropages.org. 3. Yellow Pages Worldwide: Ke tšhupamabaka ya boditšhabatšhaba yeo e neago mananeo a dinaga lefaseng ka bophara, go akaretša le Mali. Webosaete ya bona www.yellowpagesworldwide.com e fana ka kgetho ya go nyaka go hwetša mananeo ka go lebanya kua Mali. 4. Annuaire du Sahel: Tlhahlo ye e lebišitše tlhokomelo go dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga dinaga tša selete sa Sahel, go akaretšwa Mali. Karolo ya Mali ya tšhupetšo ye e ka hwetšwa go www.sahelyellowpages.com/mali. 5. Yellow Pages Africa: Ba fana ka tshedimošo ya kgwebo ye e tletšego ya dinaga tše ntši tša Afrika, go akaretšwa karolo ye e ineetšego ya Mali go www.yellowpages.africa/mali. Dipuku tše tša matlakala a masehla di fa dintlha tša bohlokwa tša kgokagano tša go swana le dinomoro tša mogala, diaterese, mebapa le ditaelo go dikgwebo tše di fapanego go ralala le mafapha a go fapana ka Mali bjalo ka diresetšhurente, dihotele, dipanka, dipetlele bj.bj., go dira gore go be bonolo gore badiriši ba hwetše le go ikgokaganya le ditirelo tše itšego tšeo ba nyaka ka gare ga naga. Hle ela hloko gore diwepesaete di ka fetoga ge nako e dutše e eya- kgonthišetša ka botho gore o di netefatša pele o di šomiša ka mafolofolo.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Mali, naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela, e bone kgolo ye kgolo ka lefapheng la yona la kgwebo ya inthanete mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego. Tše dingwe tša diforamo tše kgolo tša kgwebo ya inthanete kua Mali gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. Jumia Mali - Jumia ke e nngwe ya diforamo tše di etilego pele tša kgwebo ya inthanete e sego fela ka Mali eupša gape le go ralala le dinaga tše mmalwa tša Afrika. E fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa go akaretša elektroniki, fešene, didirišwa tša ka gae, le tše dingwe. Wepesaete: https://www.jumia.ml/ . 2. Kaymu - Kaymu e fana ka mmaraka bakeng sa bareki le barekisi ho gweba ka thepa e fapaneng inthaneteng. E fana ka mohuta o mogolo wa ditšweletšwa go tloga go didirišwa tša elektroniki go ya go fešene, botse le mokgabišo wa ka gae. Wepesaete: Ga e hwetšagale 3. Afrimarket - Afrimarket e tsepeletše go fana ka phihlelelo ya dithoto tše bohlokwa ka ditheko tše di kgonegago go batho ka bomong bao ba dulago ditšhabeng tša Afrika go swana le Mali. E dumelela badiriši go reka inthaneteng le go dira gore dilo tšeo ba di rekilego di išwe thwii mojakong wa bona. Wepesaete: https://www.afrimarket.fr/mali 4. Bamako Online Market (BOM) - BOM ke morekisi inthaneteng eo haholo-holo sebetsa ka hare ho toropo ea Bamako, motse-moholo oa Mali. E fana ka ditšweletšwa tša mehutahuta go akaretša dijo, didirišwa tša elektroniki, dilo tša diaparo, le tše dingwe. Wepesaete: Ga e hwetšagale 5. Mmaraka wa Kamaa - Mmaraka wa Kamaa ke sefala sa inthanete seo se hlokomelago ka go lebanya bareki bao ba nyakago ditšweletšwa tša temo go akaretšwa mabele, merogo, dienywa tšeo di bjetšwego mo nageng ka gare ga Mali. Wepesaete: https://kamaamarket.com/ml/ Setswana se segolo. Go bohlokwa go lemoga gore go hwetšagala le tšhomišo di ka fapana ge nako e dutše e eya ka lebaka la diphetogo tša mmaraka goba mabaka a mangwe a go swana le tlhokomelo ya weposaete goba go kgaotša. Hle ela hloko gore le ge diforamo tše di šoma ka gare ga sebopego sa kgwebo sa inthanete sa Mali ka nako yeo tshedimošo ye e filwego ka yona (2021), ka mehla go eletšwa go sekaseka sefala se sengwe le se sengwe ka botee bakeng sa diapdeite tša ditirelo tšeo di filwego gammogo le diphetogo dife goba dife tšeo di ka diregago. Tlhagišo ya boikarabelo: Dikgokagano tša weposaete tšeo di boletšwego ka mo godimo di be di šoma ka nako ya go araba. Lega go le bjalo, ga go na kgonthišetšo ya gore ba tla dula ba le mafolofolo nakong e tlago.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Mali ke naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela yeo e nago le badudi bao ba amogelago lefase la dijithale. Ka ge go le bjalo, diforamo tše di fapa-fapanego tša ditaba tša leago di hweditše botumo kua Mali. Tše dingwe tša tše di tšwelelago gotee le diwepesaete tša bona ke tše: 1. Facebook (www.facebook.com): Facebook e šomišwa kudu ka Mali bakeng sa dikgokagano tša motho ka noši, tšwetšopele ya kgwebo, le go dula o mpshafaditšwe ka ditaba le ditiragalo. 2. WhatsApp (www.whatsapp.com): WhatsApp ke tirišo ya melaetša ye e tumilego yeo e šomišwago ke dimilione lefaseng ka bophara, go akaretšwa le ma-Mali. E dumelela batho ka o tee ka o tee le dihlopha go boledišana ka melaetša ya mogalathekeng, megala ya lentšu, megala ya bidio le tše dingwe. 3. Instagram (www.instagram.com): Instagram e hweditše botumo bjo bogolo gare ga bafsa ba Mali bao ba thabelago go abelana dinepe le dibidio le balatedi ba bona. Batho ba bantši bao ba nago le tutuetšo go tšwa Mali ba diriša sefala se go tšwetša pele setšo sa lefelong leo le fešene. 4. Twitter (www.twitter.com): Twitter e šoma bjalo ka sefala sa ditaba tša leago seo se nago le khuetšo moo ma-Mali a ahlaahlago ditaba tša bjale, a abelanago dikgopolo ka ditaba tše di fapafapanego, a dirišana le batho ba setšhaba goba mekgatlo, le go latela diapdeite tša ditaba tša nako ya nnete. 5. LinkedIn (www.linkedin.com): LinkedIn e šomišwa kudu ke ditsebi lefaseng ka bophara go aga dikgokagano tša menyetla ya tšwelopele ya mošomo; e bile e šomišwa ke ma-Mali a mantši ao a nyakago go katološa dinetweke tša bona tša profešenale. 6. Pinterest (www.pinterest.com): Le ge e se e ratwa go swana le diforamo tše dingwe tšeo di boletšwego ka mo godimo kua Mali ka go lebanya, Pinterest e sa dutše e swere boleng bakeng sa bao ba nago le kgahlego go tlhohleletšo ya pono–go tloga go dikgopolo tša mokgabišo wa ka gae go ya go dikgoboketšo tša diresepe. 7. YouTube (www.youtube.com): YouTube e fana ka polokelo e nabilego ya dibidio tšeo di akaretšago mo e nyakilego go ba sehlogo le ge e le sefe seo se ka naganwago—go akaretša le dibidio tša mmino go tšwa go bo-rabokgabo ba tumilego ba Mali—gomme e šoma e le lefelo la boithabišo bakeng sa batho ba bantši kua Mali. 8. TikTok (www.tiktok.com):TikTok e bone go tuma mo go oketšegago gare ga bafsa lefaseng ka bophara ka lebaka la bokgoni bja yona bja go hlama diteng tša bidio tša sebopego se se kopana – go akaretšwa metantsho goba di-skit tša go segiša – tšeo di kwagalago gabotse ka gare ga setšo sa bafsa sa Mali le sona. Tše ke mehlala e sego kae feela ya diforamo tša ditaba tša leago tšeo di hweditšego botumo kua Mali. Go bohlokwa go lemoga gore go tuma le tšhomišo ya diforamo tše di ka fetoga ge nako e dutše e eya ge ditirelo tše mpsha di tšwelela gomme dikgetho di fetoga.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Mali, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego Afrika Bodikela, e na le mekgatlo ye mmalwa ya bohlokwa ya intasteri yeo e emelago mafapha a go fapafapana a ekonomi. Mekgatlo ye e kgatha tema ye bohlokwa go tšwetša pele le go thekga diintasteri tša yona ka go latelana. Tše dingwe tša mekgatlo e megolo ya intasteri kua Mali ke tše: 1. Association des Industriels du Mali (AIM) - Mokgatlo wa Diintasteri tša Mali o ikgafile go tšwetša pele tlhabollo ya intasteri le go emela dikgahlego tša dikgwebo tša intasteri ka nageng. Wepesaete: https://www.aimeli.org/ . 2. Chambre de Commerce et d’Industrie du Mali (CCIM) - Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ya Mali e tšwetša pele le go šireletša dikgahlego tša kgwebo le tša intasteri mola e nolofatša dibaka tša kgwebišano le dipeeletšo ka gare ga naga. Wepesaete: http://www.ccim-mali.org/ . 3. Mokgatlo wa Malienne des Exportateurs de Mangue (AMEM) - Mokgatlo wa Mali wa Baromelantle ba Mango o šoma go godiša bokgoni bja diromelwantle, boleng, le phadišano ya dimanko tše di tšweleditšwego ka Mali. Webosaete: Ga e Hwegele 4. Syndicat National des Transporteurs Routiers du Mali (SNTRM) - Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Dinamelwa tša Ditsela ka Mali o emela dikhamphani tša dinamelwa tša tseleng, ka nepo ya go kaonafatša maemo a profešenale le go netefatša phadišano ye e lokilego ka gare ga lekala. Webosaete: Ga e Hwegele 5. Fédération des Artisans et Travailleurs Indépendants du Mali (FATIM) - Mokgatlo wa Bašomi ba Diatla le Bašomi ba ba Ikemego ka Mali o ikemišeditše go šireletša ditokelo tša bašomi ba diatla, go tšwetša pele bokgoni bja bona, go nolofatša phihlelelo mebarakeng, menyetla ya tlhahlo, dinolofatši tša mokitlana gammogo le go lobby melawana e holago go bašomi ba diatla. Wepesaete: http://www.fatim-ml.org/ . 6. Fédération Nationale des Producteurs de Coton du Manden (FENAPROCOMA) - Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Batšweletši ba Kgopa o emela dikgahlego tša balemirui ba kgopha ka go buelela ditheko tše di lokilego tša ditšweletšwa tša bona mola o ba fa thekgo ya sethekniki. Webosaete: Ga e Hwegele 7. Association des Producteurs de Riz du Mali (APROMA) - Mokgatlo wa Batšweletši ba Reise ba Mali o ikemišeditše go kaonafatša tšweletšo ya reise, go tšwetša pele tlaleletšo ya boleng, le go godiša phihlelelo ya mmaraka wa reisi ya Mali. Webosaete: Ga e Hwegele Hle ela hloko gore go hwetšagala ga diwepesaete go ka fetoga ge nako e dutše e eya, gomme mekgatlo ye mengwe e ka no se be le diwepesaete ga bjale. Ka mehla go kgothaletšwa go nyaka tshedimošo ye e mpshafaditšwego goba go ikgokaganya le mekgatlo ye e lebanego thwii bakeng sa dintlha tše dingwe.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Ke tše dingwe tša diwepesaete tša ekonomi le tša kgwebo tšeo di amanago le Mali ka di-URL tša tšona ka go latelana: 1. Lefapha la Ekonomi le Ditšhelete: Webosaete ye e fa tshedimošo ka ga melawana ya ekonomi, maitapišo, le diprotšeke tša tlhabollo tšeo di dirilwego ke mmušo wa Mali. URL: http://www.ditšhelete.gouv.ml/ . 2. Setheo sa Tšwetšopele ya Dipeeletšo sa Mali (API-Mali): Webosaete ya API-Mali e fa tshedimošo ka ga menyetla ya dipeeletšo mafapheng a go fapafapana a go swana le temo, meepo, maatla, boeti, bj.bj. URL: https://www.api-mali.ml/ Setswana se sengwe le se sengwe. 3. Chambre de Commerce et d'Industrie du Mali (CCIM): Webosaete ya semmušo ya CCIM e šoma bjalo ka lefelo la dikgwebo ka Mali. E fana ka methopo ya ngwadišo ya kgwebo, dipotšišo tša kgwebo, dipego tša nyakišišo ya mmaraka, bj.bj. URL: https://www.ccim-mali.org/ Setswana se sengwe le se sengwe. 4. Setheo sa Tšwetšopele ya Diromelwantle sa Mali (APEX-Mali): APEX-Mali e na le maikarabelo a go tšwetša pele diromelwantle tša Mali le go kgokaganya dikgwebo tša ka mo nageng le bareki ba boditšhabatšhaba. URL: http://apexmali.gov.ml/ Setswana se sengwe le se sengwe. 5. Douanes du Mali (Meeto ya Mali): Webosaete ye e fana ka ditirelo tše di amanago le meetlo tša go swana le tshedimošo ya ditefišo, melawana ya go reka ka ntle/romelwantle, ditshepedišo tša go hlwekiša meetlo, bj.bj. URL: http://douanes.gouv.ml/ Setswana se sengwe le se sengwe. 6. Banque Nationale de Développement Agricole (BNDA) - Panka ya Tlhabollo ya Temo ya M

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Go na le diwepesaete tše mmalwa tša dipotšišo tša datha ya kgwebo tšeo di hwetšagalago bakeng sa Mali. Lenaneo la tše dingwe tša tšona gotee le diaterese tša tšona tša wepesaete ka go latelana ke le: 1. Tharollo ya Kgwebišano ye e Kopantšwego ya Lefase (WITS) . Wepesaete: https://wits.worldbank.org/ . 2. Setsi sa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba (ITC) . Wepesaete: https://www.intracen.org/ . 3. Polokelo ya Tshedimošo ya Comtrade ya Ditšhaba tše Kopanego Wepesaete: https://comtrade.un.org/ . 4. Mmapa wa Phihlelelo ya Mmaraka ka ITC Wepesaete: https://www.macmap.org/ . 5. Romelantle Genius Wepesaete: https://www.exportgenius.in/ . 6. Go reka ka ntle Genius Wepesaete: https://www.importgenius.com/ . Diwepesaete tše di fa datha ya kgwebišano ye e feletšego le dipalopalo ka ga dithoto tša ka ntle, diromelwantle, ditshekamelo tša mmaraka, ditefišo tša meetlo, le tše dingwe tša dinaga tše di fapanego go akaretšwa Mali. Badiriši ba ka tsena diwepesaeteng tše go nyaka tshedimošo ye e itšego yeo e amanago le kgwebo yeo ba nago le kgahlego go yona. Hle ela hloko gore go hwetšagala le go nepagala ga datha go ka fapana go ralala le methopo ye e fapanego, ka fao go eletšwa go selaganya diforamo tše ntši ge o dira nyakišišo goba tshekatsheko yeo e amanago le datha ya kgwebišano ka Mali goba nageng efe goba efe ye nngwe.

Diforamo tša B2b

Mali, naga yeo e sa tsenego naga ka Afrika Bodikela, e na le ekonomi ya dijithale ye e golago ka diforamo tše mmalwa tša B2B tšeo di nolofatšago ditirišano tša kgwebo. Mona ke tše dingwe tša diforamo tša B2B kua Mali gotee le dikgokagano tša bona tša weposaete: 1. AfriShop (www.afri-shop.com): AfriShop ke mmaraka wa inthanete wa ditšweletšwa tša Afrika, wo o kgokaganyago dikgwebo le baabi go ralala le mafapha a go fapana go akaretšwa temo, fešene, elektroniki, le tše dingwe. 2. MaliBusiness (www.malibusiness.info): MaliBusiness ke sefala sa kgwebo ya inthanete seo se lebeletšego kudu go tšwetša pele dikgwebo tša selegae ka Mali. E fana ka sefala sa gore dikgwebo di bontšhe ditšweletšwa le ditirelo tša tšona go bareki bao ba ka bago gona ka gare ga naga le boditšhabatšhaba. 3. Kgoro ya Diromelwantle (www.exportportal.com): Le ge e le gore ga se ya lebanya go Mali fela, Kgoro ya Diromelwantle ke mmaraka wa boditšhabatšhaba wa B2B moo dikgwebo tša Mali di ka kgokaganago le bareki ba lefase ka bophara le go katološa mediro ya bona ya diromelwantle. E fana ka dikarolo tše di fapafapanego tša go swana le tshepedišo ya tefo ye e bolokegilego le ditirelo tša kobamelo ya kgwebo. 4. Sefala sa Kgwebišano ya Afrika (www.africatradeplatform.org): Sefala sa Kgwebišano sa Afrika se ikgafile go tšwetša pele dikamano tša kgwebišano tša ka gare ga Afrika. Le ge e akaretša dinaga tše ntši tša Afrika go akaretšwa Mali, e šoma bjalo ka sefala se bohlokwa sa go kgokaganya baromelantle/baromelantle ba Mali le balekane bao ba ka bago gona go ralala le kontinente. 5. Mmaraka wa Jumia (market.jumia.ma/en/): Mmaraka wa Jumia o šoma dinageng tše ntši tša Afrika, go akaretšwa Mali. Mmaraka wo o tumilego wa inthanete o kgokaganya barekiši le bareki ba dimilione go ralala le selete ka magoro a lona a mantši a ditšweletšwa. Tše ke mehlala ye mengwe fela ya diforamo tša B2B tšeo di hwetšagalago ka Mali; go ka ba le tše dingwe tšeo di hlokomelago ka go lebanya diintasteri tše itšego goba tšeo di nago le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya selete ka gare ga mellwane ya naga.
//