More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Sudan, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Sudan, ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. E abelana mellwane ya yona le ditšhaba tše mmalwa, go akaretšwa Egepeta ka leboa, Ethiopia le Eritrea ka bohlabela, Sudan Borwa ka borwa, Repabliki ya Afrika Bogare ka borwabodikela, Chad ka bodikela le Libya ka leboabodikela. Ka baagi ba batho ba fetago dimilione tše 40, Sudan ke e nngwe ya dinaga tše dikgolo kudu tša Afrika. Motse-mošate wa yona ke Khartoum. Naga ye e na le histori ye e humilego ya mengwaga ye dikete morago gomme e kile ya ba legae la ditlhabologo tša bogologolo tša go swana le Kush le Nubia. Sudan e na le merafe ye e fapanego yeo e bolelago maleme a go fapana go akaretšwa Searabia le maleme a mmalwa a setlogo a Afrika go swana le Senubian, Beja, Fur le Dinka gare ga tše dingwe. Islam e dirwa ka bontši ke go dikologa 97% ya baagi ba yona. Ikonomi ya naga e ithekgile kudu ka temo ka dibjalo tše kgolo e lego tšweletšo ya kgopha le temo ya dipeu tša oli gotee le dibjalo tše dingwe tša tšhelete go swana le dipeu tša sesame. Go tlaleletša, Sudan e na le dipolokelo tše bohlokwa tša oli tšeo di tsenyago letsogo kudu go tšweletšo ya yona ya letseno. Dipolotiking, Sudan e lebane le ditlhohlo tša go fapafapana historing ya yona ka moka go akaretšwa dithulano magareng ga merafe ye e fapanego gammogo le dithulano magareng ga dilete ka gare ga naga ka boyona. Mo mengwageng ya morago bjale le ge go bile le maitapišo a go fihlelela botsitso ka ditumellano tša khutšo Sudan e ikgantšha ka diponagalo tša tlhago tše di fapanego tše di fapanego le maganata dikarolong tša ka leboa go swana le leganateng la Sahara leo le atologelago mebotong ya Lewatle le Lehwibidu mola dithota tše di nonnego di buša mafelo a bogareng go bapa le dinoka tša Nile le Atbara moo temo e atlegago. Ge re phetha,Sudan e sa dutše e le setšhaba se se kgahlišago ka lebaka la bohlokwa bja yona bja histori,go fapafapana ga setšo,bokgoni bja ekonomi,le sebopego sa dipolotiki seo se hlohlago.E bontšha ditlhohlo ka bobedi tšeo dinaga tše di hlabologago di lebanego le tšona lefaseng ka bophara eupša gape e swere bokgoni bjo bogolo bja kgolo & tlhabollo mafapheng a go fapafapana a go swana le temo, boeti,le go nyakišiša methopo ya tlhago
Tšhelete ya Setšhaba
Sudan ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. Tšhelete ya semmušo yeo e šomišwago ka Sudan ke Ponto ya Sudan (SDG). Ponto e tee ya Sudan e arotšwe ka 100 Piastres. Ga e sa le e ikemetše pušong ya bokoloniale ya Brithania ka 1956, Sudan e bile le ditlhohlo tše di fapa-fapanego tša tša boiphedišo le go se tsepame. Ka lebaka leo, boleng bja Ponto ya Sudan bo bile ka fase ga diphetogo tše kgolo go theoša le mengwaga. Morago bjale, ekonomi ya Sudan e lebane le dikgateletšo tša infleišene le mathata a mangwe a ekonomikgolo. Sekgahla sa phapanyetsano sa Ponto ya Sudan se fapana kudu ka bobedi mebarakeng ya semmušo le ya bathobaso. Ka maiteko a go tsepamiša tšhelete ya yona, Panka ya Bogare ya Sudan e phethagaditše magato a mmalwa a go swana le taolo ya seelo sa phapantšho le taolo ya dipolokelo tša dinaga tša ka ntle. Go swanetše go lemogwa gore ka lebaka la ditiragalo tša dipolotiki le ditaba tša ekonomi, go bile le dinako tšeo phihlelelo ya tšhelete ya dinaga dišele e bego e lekanyeditšwe go badudi ba tlwaelegilego. Se se ile sa lebiša go mmaraka wa bathobaso wo o atilego wa ditšhelete tšeo di nago le ditekanyo tša phapantšho tšeo e sego tša semmušo tše di phagamego kudu go feta tša semmušo. Ka Diphalane 2021, ka morago ga dikgwedi tša diphetogo tša ekonomi tše di tšwelago pele ke mmušo wa phetogo, go akaretšwa go kopanya ditekanyo tša phapantšho le go laola dithušo tša ditšhelete go dithoto tše bohlokwa tša go swana le makhura le korong, Sudan e bone dikaonafatšo ka maemong a yona a tšhelete. Balaodi ba selegae ba ile ba fokotša ka katlego ditekanyo tša infleišene mola ba tsepamiša diphapantšho tša dinaga tša ka ntle kgahlanong le ditšhelete tše dingwe tše kgolo. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go dula o mpshafaditšwe ka ditiragalo tša bjale ka ge maemo mabapi le ditšhelete a ka fetoga ka lebelo ka lebaka la mabaka a go fapafapana go swana le ditlhabollo tša dipolotiki goba maemo a ekonomi ya lefase ka bophara. Ka kakaretšo, le ge maitapišo a dirwa ke balaodi go rarolla ditlhohlo tše di amanago le tšhelete ka Sudan, go sa dutše go le bohlokwa gore batho ka bomong goba dikgwebo tšeo di šomago ka gare goba tšeo di šomanago le ditirišano tša ditšhelete tša Sudan di hlokomele kgauswi diphetogophetogo tša ditekanyo tša phapantšho le go dula di tsebišwa ka ga melawana efe goba efe ya maleba goba melawana yeo e ka kgonago ama mediro ya bona ya ditšhelete ka gare ga naga.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tšhelete ya semmušo ya Sudan ke ponto ya Sudan (SDG). Ge e le ditekanyo tša phapanyetsano tše di akanyetšwago tša ponto ya Sudan kgahlanong le ditšhelete tše kgolo tša lefase, mo ke dipalopalo tše dingwe tša kakaretšo (go tloga ka September 2021 - ditekanyo di ka fapana): - USD (Dolara ya Amerika): 1 SDG ≈ 0.022 USD - EUR (Euro): 1 SDG ≈ 0,019 EUR - GBP (Ponto ya Brithani ya Sterling): 1 SDG ≈ 0.016 GBP - JPY (Yen ya Sejapane): 1 SDG ≈ 2.38 JPY - CNY (Yuan Renminbi ya Sechaena): 1 SDG ≈ 0.145 CNY Hle ela hloko gore ditekanyo tša phapantšho di fetofetoga gantši ka lebaka la mabaka a go fapafapana a go swana le maemo a mmaraka le ditiragalo tša ekonomi, ka fao go eletšwa ka mehla go hlahloba le methopo ye e ka botwago goba dihlongwa tša ditšhelete bakeng sa ditekanyo tša moragorago kudu pele o dira diphapantšho dife goba dife tša tšhelete.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Sudan, naga yeo e nago le ditšo tše di fapa-fapanego Afrika, e keteka matšatši a mmalwa a bohlokwa a maikhutšo ngwaga ka moka. E nngwe ya menyanya e bohlokwa yeo e ketekwago kua Sudan ke Letšatši la Tokologo. Letšatši la Tokologo le ketekwa ka la 1 Pherekgong go gopola tokologo ya Sudan go tšwa pušong ya Brithania-Egepeta. Letšatši le la maikhutšo la setšhaba le swaya letšatši leo ka lona Sudan e ilego ya ba setšhaba se se ikemetšego semmušo ka 1956. Meketeko ye e akaretša menyanya e fapa-fapanego le ditiragalo tšeo di swarwago go ralala le naga. Batho ba Sudan ba kgobokana go hlompha ntwa ya bona ya histori ya tokologo le tokologo. Ditiragatšo tša setšo, diparade le megwanto ya borata-naga di tlwaelegile nakong ye. Ditarateng di kgabišitšwe ka difolaga, difolaga le mekgabišo yeo e swantšhetšago botee bja setšhaba le boikgantšho. Letšatši le lengwe la maikhutšo le le tšwelelago leo le ketekwago ka Sudan ke Eid al-Fitr, yeo e swayago mafelelo a Ramadan – nako ya kgwedi ka moka ya go ikona dijo go Mamoseleme. Monyanya wo o kopanya malapa le bagwera ge ba tsenela dithapelo tša setšhaba ka mafelong a borapedi a borapedi gomme ba latelwa ke go ja dijo tše di kgethegilego tša setšo. Eid al-Adha ke monyanya o mongwe gape o bohlokwa wo o ketekwago ke Mamoseleme kua Sudan. Gape e tsebja bjalo ka Monyanya wa Sehlabelo, e gopola go ikemišetša ga Moporofeta Ibrahim go dira sehlabelo ka morwa wa gagwe bjalo ka tiro ya go kwa Modimo pele a tšeelwa legato ke kgapa ka motsotso wa mafelelo. Malapa a kopana bakeng sa dithapelo, a abelana dijo le baratiwa, a aba nama go bao ba se nago mahlatse le go ananya dimpho. Go feta moo, Keresemose e lemogwa gare ga Bakriste go phatša Sudan e le monyanya o bohlokwa wa bodumedi wo o ketekago matswalo a Jesu Kriste. Gaešita le ge Bakriste ba bopa sehlopha se senyenyane ka gare ga baagi bao ba nago le Mamoseleme kudu kua Sudan, Keresemose e sa dutše e le e nngwe ya matšatši a bona a maikhutšo ao ba a ratago kudu ao a swailwego ke ditirelo tša kereke, . dikopelo tša dikopelo, . mekgabišo, . le go fapantšha dimpho gare ga ditho tša lapa. Menyanya ye e kgatha tema ye bohlokwa go tšwetša pele go fapafapana ga setšo mola e godiša botee gare ga ditšhaba tše di fapanego tša bodumedi ka gare ga Sudan.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Sudan, e lego ka Leboa-bohlabela bja Afrika, ke naga ya temo yeo e nago le ekonomi ye e hlabologago. Naga e na le tshepedišo ya ekonomi ye e hlakantšwego yeo e akaretšago peakanyo ya bogareng le theko ya mmaraka. Boemo bja kgwebo bja Sudan bo tutuetšwa ke mabaka a fapa-fapanego a bjalo ka methopo ya yona, ditšweletšwa tša temo le sebopego sa dipolitiki. Sudan e na le methopo ya tlhago go swana le peterole, gauta, tšhipi, silifera le koporo. Methopo ye e kgatha tema ye bohlokwa ka go letseno la naga la diromelwantle. Balekane ba bagolo ba kgwebišano ba Sudan ba peteroleamo ke China le India. Temo e tsenya letsogo ka karolo ye kgolo moruong wa Sudan. Naga ye e tsebja ka diromelwantle tša yona tša kgapetla, dipeu tša sesame, gum arabic (setswaki se bohlokwa seo se dirišwago diintasetering tša dijo le tša dihlare), diruiwa (go akaretša dikgomo le dinku), matokomane, mabele a mabelethoro (ao a dirišetšwago go ja dijo) le matšoba a hibiscus ( e dirišwago go tšweletšeng teye ya mešunkwane). Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore Sudan e lebane le ditlhohlo ka kgwebišano ka lebaka la go se tsepame ga dipolotiki le dithulano go theoša le mengwaga. Dinaga tše dingwe di beile dithibelo tša kgwebišano go Sudan ka lebaka la go tshwenyega ka ga ditlolo tša ditokelo tša botho goba go thekga botšhošetši ka tšhelete. Tokologo ya Sudan Borwa ka 2011 le yona e bile le khuetšo go mafolofolo a kgwebišano a ditšhaba tše ka bobedi. Le ge Sudan Borwa e hweditše taolo godimo ga bontši bja mafelo a oli ka morago ga go hwetša tokologo go tšwa go Sudan; le ge go le bjalo, e sa ithekgile ka moagišani wa yona bakeng sa mananeokgoparara a diphaephe gammogo le phihlelelo ya mmaraka wa boditšhabatšhaba. Go sa šetšwe ditlhohlo tše, maitapišo a a dirwa go kaonafatša maemo a ekonomi ka go fapantšha diromelwantle go feta go ithekga ka oli. Mmušo o phethagaditše melawana yeo e lebanego le go godiša mafapha ao e sego a oli go swana le temo goba diintasteri tša tšweletšo mola o leka go goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle. Ge re phetha, ekonomi ya setšhaba yeo e kopantšwego le methopo ya yona ya tlhago ye e humilego e tšweletša dibaka tša kgolo ya kgwebišano le lefase ge e ba khutšo e ka ba gona; le ge go le bjalo,ditlamorago tše di sa felego tša go se tsepame ga dipolotiki e sa dutše e le mapheko a go lemoga bokgoni bja yona ka botlalo
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Sudan, yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika, e na le bokgoni bjo bogolo bja tlhabollo ya mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Go sa šetšwe go lebeletšana le ditlhohlo tše di fapa-fapanego, tše bjalo ka go se tsepame ga dipolitiki le moruo wo o katanelago, Sudan e ikgantšha ka mabaka a mmalwa ao a tlaleletšago ditebelelong tša yona tša kgwebo. Sa mathomo, Sudan e holega go tšwa go lefelo la yona la thutafase la maano magahlanong a ditsela a Afrika le Bohlabela bja Magareng. Lefelo le le le bea bjalo ka kgoro ya kgwebišano magareng ga dilete tše tše pedi. Ka mananeokgoparara a dinamelwa ao a kaonafetšego le kgokagano ka dinetweke tša ditsela le maemakepe, Sudan e ka nolofatša go sepela ka ntle le mathata ga dithoto ka nageng le boditšhabatšhabeng. Sa bobedi, methopo ya tlhago ye e humilego ya Sudan e hlola dibaka tša kgolo ye e etilwego pele ke diromelwantle. Naga ye e na le dipolokelo tše dikgolo tša diminerale tše bjalo ka gauta, koporo, chromite le uranium. Go tlaleletša, e tsebega ka go tšweletša dithoto tša temothuo tša go swana le kgapetla, dipeu tša sesame, gum arabic, ditšweletšwa tša diruiwa le tše dingwe. Methopo ye e fa motheo wo o tiilego wa gore Sudan e fapantšhe diromelwantle tša yona go feta go ithekga ka oli le go goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle go ralala le mafapha a go fapafapana. Go feta fao,baagi ba bantši ba Sudan ba tšweletša mmaraka wa ka nageng wo o kgahlišago wo o ka fago dibaka tša katološo go dikgwebo tša dinaga dišele. Go na le bokgoni ka gare ga mafapha a go swana le dikgokagano tša megala , tšweletšo , temo , enetši ye mpshafatšwago gare ga tše dingwe .Ka go nepiša motheo wa bareki ba selegae mola ba kgomarela dikgetho tša bona go ka kgontšha go oketšega ga letseno la thekišo ge nako e dutše e eya. Go feta fao,diphetogo tša morago bjale tša dipolotiki ka Sudan go akaretšwa phetogo go ya mmušong wa setšhaba di hlotše kgahlego go tšwa go balekane ba boditšhabatšhaba.Go lokollwa ga dikiletšo tša ekonomi go diintasteri tše di kgethilwego go hlola sebaka sa tirišano ye e oketšegilego le dinaga tše dingwe Le ge go le bjalo,go bohlokwa go lemoga gore go na le ditlhohlo tše ntši tšeo di šitišago tšhomišo ye e lokilego ya bokgoni bjo.Tlhohlo ye nngwe ye bohlokwa e akaretša mapheko a bureaucracy,metšhelo ye mentši,mapheko a ditefišo.Ka godimo,phello ye e sa felego ya dintwa tše di itlhamilego e ama mananeokgoparara a dinamelwa ka go realo a dira kgwebišano ya go selaganya bosetšhaba go thata kudu Ge re phethwa,Sudan o kgwebišano ya dinaga dišele mmaraka o untapped bokgoni bjo bo emetšego go notlelwa.Ka maitapišo a lekanego a lebišitšwego go kaonafatša botsitso,dimpshafatšo tša dipolotiki,go nolofatša melawana ya kgwebo & melawana ye e lebanego le mmaraka wo o bulegilego kudu;Sudan e ka ipea gape bjalo ka lefelo le le kgahlišago e sego fela la ka nageng eupša gape le dipeeletšo le kgwebišano ya boditšhabatšhaba.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa tša go romelwa Sudan, go bohlokwa go ela hloko nyakego ya mmaraka wa naga le dikgetho. Ke tše dingwe tša magoro a ditšweletšwa tše di tumilego tšeo di nago le bokgoni bja katlego mmarakeng wa kgwebišano ya dinaga dišele wa Sudan. 1. Ditšweletšwa tša Temo: Sudan e na le ekonomi yeo e lego ya temo kudu, e dira gore ditšweletšwa tše di amanago le temo di nyakege kudu. Se se akaretša dibjalo tša go swana le mabelethoro, gum arabic, dipeu tša sesame, le kgapetla. 2. Dijo le Dino: Ka baagi ba bantši le go fapafapana mo go humilego ga ditšo, dilo tša dijo di ka ba le poelo e kgolo. Dijo tše di tlwaelegilego tša go swana le reise, bupi bja korong, oli ya go apea, dinoko (tše bjalo ka kumine), matlakala a teye le dithoto tša ka makotikoting di na le nyakego ye e sa fetogego. 3. Dithoto tša ka Gae: Dithoto tša bareki tšeo di sa bitšego kudu di dula di nyakega kudu dinageng tše di hlabologago tša go swana le Sudan. Ditšweletšwa tša go swana le didirišwa tša ka khitšhing (di-blender/di-juicer), ditšweletšwa tša polasitiki (ditshelo/di-cutlery), dilo tša go dirwa ka lešela (dithaole/di-bedsheet), le ditlabakelo tša go hlwekiša di ka dira gabotse. 4. Didirišwa tša Kago: Tlhabollo ya mananeokgoparara e a oketšega ka Sudan ka lebaka la go oketšega ga go ya ditoropong. Didirišwa tša kago tša go swana le samente, dibara tša tšhipi/dithapo/meshes/rebars/didirišwa tša lebenkele/didirišwa tša ntlwana ya boithomelo/diphaephe di fa bokgoni bjo bogolo. 5. Didirišwa tša Tlhokomelo ya Maphelo: Go na le temogo ye e golago ya tlhokego ya dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo le didirišwa tše di kaonafetšego go ralala le naga. Didirišwa tša kalafo/didirišwa/ditlabakelo tšeo di amanago le diteko (mohlala, dithemometara/dilo tša go hlokomela kgatelelo ya madi) goba ditshepedišo tše nnyane di ka lebelelwa. 6. Ditšweletšwa tša Eneji ye e Mpshafatšwago: Ka seetša se segolo sa letšatši ngwaga ka moka,diphanele tša letšatši,dithuthafatši tša meetse tša letšatši,le ditharollo tše dingwe tša maatla a matala di hwetša go goga ka gare ga lefapha la maatla la Sudan . Go netefatša gore kgetho ya setšweletšwa ye e atlegilego,go bohlokwa kudu go dira dinyakišišo tša mmaraka le tshekatsheko. Go hlahloba nyakego ya mmaraka wa selegae,matla a go reka,phadišano,le mabaka a ekonomi go tla ba le seabe se segolo go tšeeng diphetho tše di nago le tsebo. Gape go eletšwa go dirišana le baabi ba selegae bao ba ka botwago goba baemedi bao ba tsebago gabotse mmaraka wa Sudan bakeng sa go tsenelela ga ditšweletšwa ka ntle le mathata.
Dika tša bareki le taboo
Sudan ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. E tsebja ka baagi ba yona ba fapa-fapanego, bohwa bja setšo bjo bo humilego le diponagalo tše dibotse tša naga. Dika tše dingwe tša bareki ba Sudan le dithibelo tša setšo tšeo o swanetšego go di ela hloko ke tše: 1. Tlhago ya go amogela baeng: Batho ba Sudan ka kakaretšo ba borutho e bile ba amogela baeng. Ba tšeela godimo go amogela baeng gomme gantši ba dira sohle seo ba ka se kgonago go dira gore baeng ba ikwe ba lokologile. 2. Maikutlo a Matla a Setšhaba: Setšhaba se kgatha tema ye bohlokwa setšong sa Sudan, gomme gantši diphetho di dirwa ka kopanelo go e na le go dirwa ka botee. Ka fao, go aga dikamano le baetapele ba setšhaba goba batho bao ba nago le khuetšo e ka ba bohlokwa kudu bakeng sa ditirišano tša kgwebo tše di atlegilego. 3. Go Hlompha Bagolo: Setšhaba sa Sudan se tšeela godimo kudu go hlompha bagolo le maloko a magolo a setšhaba. Go bohlokwa go bontšha tlhompho, kudu-kudu ge o boledišana le batho ba bagolo nakong ya diboka tša kgwebo goba dipokano tša leago. 4. Ditšo tša Boiselamo: Sudan ke bontši bja Mamoseleme, ka fao go bohlokwa go kwešiša le go hlompha meetlo ya Boiselamo mola o swara kgwebo ka nageng. Se se akaretša go ela hloko melao ya moaparo (basadi ba swanetše go khupetša dihlogo tša bona), go phema go rulaganya diboka dinakong tša thapelo le go ila go nwa bjala. 5. Dikarolo tša Bong: Dikarolo tša bong ka Sudan ke tša setšo kudu ka banna gantši ba swere maemo a taolo ka gare ga setšhaba gomme dibopego tša lapa ka tlwaelo e le tša tlhago ya bopatriareka. 6. Taboo ya go Amogela Baeng: Setšong sa Sudan, ke tlwaelo go nea dijo goba seno e le pontšho ya go amogela baeng ge o etela legae la motho goba lefelo la ofisi. Go amogela mpho ka botho go bontšha tlhompho go moamogedi wa gago wa baeti. 7.Dihlogo tša Taboo: Phema go ahlaahla dihlogo tše di nago le tlhokomelo go swana le bodumedi (ntle le ge go nyakega), dipolotiki (kudu tšeo di amanago le dithulano tša ka gare), goba go sola meetlo ya lefelong leo ka ge e ka tšewa e le yeo e sa hlomphego goba yeo e kgopišago. 8.Hlompha Ramadan Observance: Nakong ya kgwedi e kgethwa ya Ramadan, go ikona dijo go tloga ge letšatši le hlaba go fihla ge letšatši le sobela ke mokgwa wa bohlokwa wa bodumedi gare ga Mamoseleme a Sudan (go sa balwe bao ba nago le ditaba tša maphelo). Go eletšwa gore o se je/nwe phatlalatša nakong ye le go bontšha go ba le kwelobohloko go bao ba ikonago dijo. 9. Go swarana ka diatla: Maemong a semmušo, go swarana ka diatla ka go tia ke tumedišo ye e tlwaelegilego magareng ga batho ba bong bjo bo swanago. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore bong bjo bo fapanego bo ka no se thome go kopana mmeleng ntle le ge e le ditho tša kgauswi tša lapa. 10. Go boloka nako: Le ge setšo sa Sudan ka kakaretšo se na le mokgwa wo o iketlilego kudu wa go swara nako, go sa eletšwa go ba ka nako bakeng sa dikopano tša kgwebo goba go beakanya bjalo ka pontšho ya tlhompho go balekane ba gago. Gopola, kakaretšo ye e fa ditemogo tša kakaretšo ka ga dimelo tša bareki ba Sudan le dithibelo. Ka mehla go kgothaletšwa go dira nyakišišo e oketšegilego le go fetoša boitshwaro bja gago go ya ka bjona ge o dirišana le batho ka o tee ka o tee go tšwa ditšong tše di fapanego.
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Sudan, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Sudan, ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. Ka ge go le bjalo, e hlomile melawana ya meetlo le ya bofaladi go netefatša taolo le taolo ya mellwane ye e šomago gabotse. Tshepedišo ya taolo ya meetlo ya Sudan e lebeletše kudu go laola go reka ka ntle le thomelontle ya dithoto. E ikemišeditše go šireletša tšhireletšo ya setšhaba, go šireletša maphelo a setšhaba, go gapeletša melawana ya kgwebišano, le go thibela mediro yeo e sego molaong ya go swana le go sepetšwa ka sephiring. Ge ba fihla goba ba tloga maemakepeng a go tsena a Sudan (maemafofane, maemakepe a lewatle), basepedi ba swanetše go feta ditshepedišong tša bofaladi le go tšweletša ditokomane tše di nyakegago tša go swana le diphasepoto le di-visa. Dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di ela hloko ge o dirišana le meetlo ya Sudan ke tše: 1. Ditokomane tša Maeto: Netefatša gore o na le phasepoto ye e šomago yeo e šetšego bonnyane dikgwedi tše tshela go tloga letšatšikgwedi la go tsena Sudan. Go tlaleletša go visa ge go le maleba. 2. Dilo tše di Thibetšwego: Ela hloko dilo tše di ileditšwego goba tše di thibetšwego tšeo di ka se tlišwego ka ntle ka Sudan. Tše di ka akaretša dithunya, dihlare-tagi, dithoto tša bofora, dilo tše di gobogilego, dipuku tša bodumedi tšeo di reretšwego go abja, dijo tše itšego ntle le tumelelo ya pele goba dilaesense go tšwa go balaodi ba maleba. 3. Melawana ya Tšhelete: Go na le mellwane ya palo ya tšhelete ya dinaga dišele yeo o ka e tlišago goba o e ntšha Sudan; netefatša gore o kwešiša melawana ye go efoga ditaba dife goba dife. 4. Tshepetšo ya Kgoeletšo: Go bohlokwa go tsebagatša ka nepo dilo dife goba dife tšeo di lefelwago motšhelo ge o fihla Sudan goba pele o tloga ge e ba o romela dithoto ka ntle ga naga. 5. Mešomo le Metšhelo: Kwešiša gore metšhelo le metšhelo di ka šoma go dithoto tše itšego tšeo di tlišwago ka Sudan go ya ka boleng/legoro la tšona; netefatša gore o obamela melawana ya maleba ya go hlwekiša ka thelelo nakong ya ditlhahlobo tša meetlo. 6. Dikakanyokgolo tša Maphelo: Itlwaetše dinyakwa tše di amanago le maphelo go swana le meento yeo e nyakegago bakeng sa go tsena Sudan bjalo ka ge go laeditšwe ke balaodi ba selegae; gape netefatša gore ga o tliše dijo dife goba dife tšeo di ileditšwego ka lebaka la tšhošetšo ya tšona yeo e ka bago gona ya go phatlalatša malwetši a go swana le bolwetši bja Leoto le Molomo goba Baerase ya Influenza ya Dinonyana ntle le ditumelelo tša maleba go tšwa go balaodi ba bokgoni e sa le pele. Ditlhahlo tše di reretšwe go fa kwešišo ya kakaretšo ya tshepedišo ya taolo ya meetlo ya Sudan le magato a tšhireletšo go basepedi. Bakeng sa tshedimošo ye e feletšego le ya moragorago, ka mehla go kgothaletšwa go rerišana le ntlo ya botseta goba ntlo ya botseta ya Sudan.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Sudan, naga yeo e lego ka Leboa-bohlabela bja Afrika, e na le pholisi ya ditefišo tša go reka ka ntle yeo e lego gona bakeng sa dithoto tša yona. Ditekanyetšo tša ditefišo tša go reka ka ntle di a fapana go ya ka setšweletšwa seo se tlišwago ka ntle. Bakeng sa ditšweletšwa tša temo, Sudan e gapeletša palogare ya seelo sa ditefišo sa 35%, ka ditšweletšwa tše dingwe tše di itšego tša go swana le motšoko le swikiri ka fase ga ditefišo tša godimo. Magato a a ikemišeditše go šireletša diintasteri tša selegae tša temo go phadišano le go tšwetša pele go ikemela. Mabapi le dithoto tše di tšweleditšwego, Sudan ka kakaretšo e diriša seelo sa go se fetoge sa 20% go dithoto tša ka ntle. Le ge go le bjalo, dilo tše itšego tša go swana le dikoloi di ka lebana le ditefišo tša godimo ka lebaka la khuetšo ya tšona yeo e ka bago gona go intasteri ya selegae le mešomong. Go feta moo, gape go na le metšhelo e mengwe e itšego yeo e bewago dithotong tše itšego. Ka mohlala, dithoto tša maemo a godimo tša go swana le mabenyabje le didirišwa tša elektroniki tša maemo a godimo di lefišwa metšhelo ya tlaleletšo ya dithoto. Se se šoma bjalo ka bobedi tekanyo ya go tšweletša letseno go mmušo le maitekelo a go laola boitshwaro bja bareki. Go bohlokwa go lemoga gore melawana ya motšhelo wa go reka ka ntle ya Sudan e ka fetoga ge nako e dutše e eya ka lebaka la maemo a ekonomi goba dilo tše di tlago pele tša mmušo. Ka ge go le bjalo, ka mehla go eletšwa gore dikgwebo goba batho bao ba rulaganyago go tsenela kgwebo le Sudan ba dule ba mpshafaditšwe ka melawana ya moragorago yeo e beilwego ke balaodi ba meetlo ba naga. Ka boripana, Sudan e na le pholisi ya motšhelo wa go fapana wa go reka ka ntle yeo e theilwego godimo ga legoro la ditšweletšwa go tloga go 20% ya bontši bja dithoto tše di tšweleditšwego go fihla go 35% ya ditšweletšwa tša temo. Go tlaleletša, go na le gape le metšhelo ye e itšego yeo e bewago go dilo tša maemo a godimo tša go swana le mabenyabje le didirišwa tša elektroniki tša maemo a godimo.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Sudan, naga ya Afrika Leboa Bohlabela, e na le pholisi ya motšhelo wa diromelwantle yeo e ikemišeditšego go laola le go godiša ekonomi ya yona. Mmušo wa Sudan o phethagatša magato a go fapafapana go kgoboketša letseno la motšhelo go tšwa dithotong tše di rometšwego ntle. Sa mathomo, Sudan e gapeletša metšhelo ya diromelwantle go dithoto tše itšego tšeo di romelwago ntle go tšwa nageng. Metšhelo ye e lefišwa go ditšweletšwa tše itšego tša go swana le peterole le ditšweletšwa tša meepo go swana le gauta, silifera, le maswika a bohlokwa. Baromelwantle ba swanetše go lefa phesente ye e itšego ya boleng bja dithoto tše bjalo ka metšhelo ge ba di romela ka ntle ga mellwane ya Sudan. Go feta moo, Sudan e diriša gape metšhelo ya boleng bjo bo okeditšwego (VAT) go dithoto tše dingwe tšeo di romelwago ntle. VAT ke motšhelo wa tšhomišo wo o bewago mo legatong le lengwe le le lengwe la tšweletšo le kabo moo boleng bo okeletšwago go setšweletšwa goba tirelo. Baromelantle ba swanetše go lefiša VAT go dithoto tše di swanelegago tšeo di gwebišwago boditšhabatšhaba. Go tlaleletša go metšhelo ya diromelwantle le VAT, Sudan e ka gapeletša mehuta ye mengwe ya metšhelo goba ditefišo go ya ka mohuta wa ditšweletšwa tše di rometšwego ntle. Tše di ka akaretša metšhelo ya dithoto goba ditefišo tša tlwaelo tšeo di hlamilwego go šireletša diintasteri tša ka nageng ka go gapeletša ditshenyegelo tša godimo go dilo tšeo di tšeago legato la dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Le ge go le bjalo, go swanetše go lemogwa gore melawana ya motšhelo e ka fetoga ge nako e dutše e eya ka lebaka la go se tsepame ga dipolotiki goba maemo a ekonomi ao a fetogago ka Sudan. Go hwetša tshedimošo ye e nepagetšego mabapi le melawana ya bjale ya motšhelo wa diromelwantle ka Sudan, go eletšwa gore baromelantle ba rerišane le balaodi ba mmušo ba maleba goba baeletši ba profešenale bao ba tsebago gabotse melao ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba ka gare ga naga. Motšhelo wa diromelwantle o kgatha tema ye bohlokwa dinageng tša go swana le Sudan ka go tšweletša letseno la ditshenyegelo tša mmušo mola o thekga kgolo ya diintasteri tša ka nageng le phadišano ka nageng kgahlanong le dithoto tša ka ntle. E šoma gape bjalo ka sedirišwa sa go laola diromelwantle ka go lekalekanya maikemišetšo a ekonomi le dikgahlego tša leago.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Sudan, naga yeo e lego ka Leboa-bohlabela bja Afrika, e na le mehutahuta ya ditšweletšwa tšeo e di romelago dinageng tše di fapafapanego lefaseng ka bophara. Go netefatša boleng le bonnete bja diromelwantle tše, Sudan e phethagaditše tshepedišo ya netefatšo ya diromelwantle. Mmušo wa Sudan o nyaka gore baromelantle ba hwetše setifikeiti sa setlogo sa dithoto tša bona. Tokomane ye e netefatša naga yeo setšweletšwa se tšwago go yona gomme e a nyakega bakeng sa tumelelo ya meetlo nageng yeo e rekago ka ntle. E šoma bjalo ka bohlatse bja gore dithoto di tšweleditšwe le go tšweletšwa ka Sudan. Go oketša moo, ditšweletšwa tše dingwe tše itšego di ka nyaka ditifikeiti tše oketšegilego. Go fa mohlala, dithoto tša temothuo tša go swana le kgopha goba dipeu tša sesame di ka nyaka disetifikeiti tša phytosanitary go netefatša gore di fihlelela maemo a boditšhabatšhaba mabapi le disenyi le malwetši. Baromelantle ba ditšweletšwa tša diphoofolo tša go swana le nama goba maswi ba swanetše go hwetša disetifikeiti tša maphelo a bongaka bja diphoofolo tšeo di netefatšago gore dithoto tša bona di bolokegile go šomišwa. Baromelantle ba ka hwetša ditifikeiti tše ka ditheo tša mmušo tše di fapafapanego tšeo di ikarabelago ka melawana ya kgwebišano le intasteri go swana le Lefapha la Kgwebišano goba Lefapha la Temo. Mafapha a a netefatša kobamelo ya maemo a boditšhabatšhaba mola a tšwetša pele mekgwa ya kgwebišano ye e lokilego. Go feta fao, Sudan gape ke karolo ya dihlopha tša ekonomi tša selete go swana le COMESA (Mmaraka wa Tlwaelo wa Bohlabela le Borwa bja Afrika) gomme e na le ditumellano tša kgwebišano tša dinaga tše pedi le dinaga tše mmalwa. Ditumellano tše gantši di tla le sete ya tšona ya melawana mabapi le ditokomane tša diromelwantle, go netefatša go kgomarela maemo a itšego a boleng. Mo mengwageng ya morago bjale, Sudan e be e dutše e šoma go kaonafatša ditshepedišo tša yona tša diromelwantle ka go tsenya ditshepedišo tša yona tša netefatšo dijithale ka diforamo tša inthanete. Kgato ye e ikemišeditše go oketša bokgoni bja go hwetša ditokomane tše di nyakegago mola e fokotša bureaucracy yeo e amanago le dipampiri tša mmele. Ge re phetha, Sudan e nyaka gore baromelantle ba hwetše disetifikeiti tša setlogo gammogo le ditifikeiti dife goba dife tša tlaleletšo go ya ka mohuta wa ditšweletšwa tše di rometšwego ntle go swana le disetifikeiti tša phytosanitary goba disetifikeiti tša maphelo a bongaka bja diphoofolo. Dinyakwa tše ke tša bohlokwa kudu go netefatša go ba pepeneneng ka ditirišanong tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba tšeo di tšwago Sudan mola di fihlelela ditlwaelo tša boleng bja lefase ka bophara.
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Sudan, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Sudan, ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. Ka sebaka sa naga sa disekwere-khilomithara tše ka bago dimilione tše 1,8, Sudan ke naga ya boraro ka bogolo kontinenteng ya Afrika. Go sa šetšwe bogolo bja yona bjo bogolo le thutafase ya yona ye e fapanego, Sudan e lebane le ditlhohlo tše di fapafapanego ge go tliwa go mananeokgoparara a dithulaganyo le a dinamelwa. Ge go lebelelwa dithulaganyo ka Sudan, go bohlokwa go lemoga gore naga ye e bile le go se tsepame ga dipolotiki le thulano ya dibetša nywageng ya morago bjale. Mabaka a a ama gampe tlhabollo le tlhokomelo ya dinetweke tša mananeokgoparara tša go swana le ditsela, ditimela, maemakepe, le maemafofane. Bakeng sa dithomelo tša boditšhabatšhaba tšeo di tsenago goba di tlogago Sudan, Port Sudan e šoma bjalo ka lefelo la bohlokwa la dinamelwa tša ka lewatleng. E hwetšwa lebopong la Lewatle le Lehwibidu gomme e nea phihlelelo ditseleng tše bohlokwa tša kgwebo tšeo di kgokaganyago Yuropa, Asia le Afrika. Le ge go le bjalo, ka lebaka la bokgoni bjo bo lekanyeditšwego le dinolofatši tše di fetilwego ke nako kua Port Sudan, go diega go ka direga ka dinako tša tlhora. Mabapi le dinamelwa tša tseleng ka gare ga mellwane ya Sudan, go na le ditsela tše kgolo tše di betlilwego tšeo di kgokaganyago metse ye megolo ya go swana le Khartoum (motse-mošate), Port Sudan, Nyala, El Obeident.coordinate dithulaganyo tša dithulaganyo ka mo go atlegilego go ralala le dilete tše di fapanego. Ditirelo tša merwalo ya sefofane di hwetšagala gape ka gare ga Sudan ka maemafofane a mmalwa a ka nageng a go swana le Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Khartoum. E swaragana le bobedi difofane tša banamedi le tša merwalo eupša e ka lebeletšana le dithibelo ka lebaka la bokgoni bjo bo lekanyeditšwego bja dinamelwa tše kgolo tša merwalo. Go sepetša ditlhohlo tše tša dithulaganyo ka bokgoni ka Sudan: 1. Rulaganya e sa le pele: Ka ge go filwe ditiego tšeo di ka bago gona goba ditšhitišo tšeo di hlolwago ke mananeokgoparara ao a sa lekanego goba ditshepedišo tša bureaucracy nakong ya ditshepedišo tša go hlwekiša dithoto; go ba le thulaganyo yeo e naganišišitšwego gabotse go ka thuša go fokotša ditšhitišo tšeo di sa letelwago. 2. Nyaka bokgoni bja selegae: Go dirišana le baabi ba dithulaganyo tša selegae bao ba nago le maitemogelo a go šoma ka gare ga naga e ka ba ga bohlokwa kudu go sepetša ditshepedišo tša bureaucracy goba go laola dikotsi tša selegae ka mo go atlegilego. 3.Prioritize kgokagano: Go hlokomela kgokagano ya ka mehla le bakgathatema bao ba amegago ka gare ga netweke ya gago ya ketane ya phepelo – baabi , bajari , polokelo bj.bj., go tla nolofatša operations.he complexities related drips remote areas requires proper coordination among all parties involved, 4.Go nyakišiša mekgwa ye mengwe ya dinamelwa: Ka ge go fiwa ditlhohlo tšeo di ka bago gona ka mananeokgoparara a ditsela, go hlahloba mekgwa ye mengwe ya dinamelwa, go swana le go rwala merwalo ka seporo goba ka sefofane bakeng sa ditsela tše itšego goba ditšweletšwa, go ka ipontšha e le mo go holago. 5. Tšhireletšo ya merwalo le go fokotša dikotsi: Go šomiša maano a taolo ya dikotsi go swana le khupetšo ya inšorense go šireletša dithoto tša gago go ralala le ketane ya kabo go kgothaletšwa kudu. Ge re phetha, sebopego sa dithulaganyo sa Sudan se tšweletša ditlhohlo tše mmalwa ka lebaka la mananeokgoparara ao a sa lekanego le go se tsepame ga dipolotiki. Le ge go le bjalo, ka peakanyo ye e hlokometšwego, tirišano ya bokgoni bja selegae, dikanale tša kgokagano tše di šomago gabotse, tšhomišo ya mekgwa ye mengwe ya dinamelwa moo go nyakegago le go phethagatša magato a phokotšo ya kotsi, go a kgonega go sepetša dithulaganyo tša Sudan ka katlego.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Sudan, yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika, e na le palo ya dikanale tša bohlokwa tša boditšhabatšhaba tša theko le dibaka tša dipontšho go dikgwebo tšeo di nyakago go katološa phihlelelo ya tšona. Tše dingwe tše di lemogegago ke tše: 1. Dikanale tša Boditšhabatšhaba tša Theko: . a) Bolaodi bja Theko bja Sudan: Setheo sa mmušo seo se ikarabelago ka go reka dithoto le ditirelo tša mafapha a go fapafapana le ditheo tša setšhaba. b) Ditšhabakopano (UN): Sudan ke moamogedi yo mogolo wa mananeo a thušo le tlhabollo ya UN, e fa dibaka tša gore baabi ba dire dipeeletšo tša dikonteraka ka ditheo tša UN tša go swana le Lenaneo la Tlhabollo la Ditšhabakopano (UNDP) goba Lenaneo la Dijo la Lefase (WFP). c) Mekgatlo yeo e sego ya Mmušo (Mekgatlo ye e sego ya Mmušo): Mekgatlo ye mmalwa ye e sego ya mmušo e šoma ka Sudan, e fana ka thušo go ralala le mafapha a go swana le maphelo, thuto, temo, le mananeokgoparara. Mekgatlo ye gantši e na le dinyakwa tša go reka tšeo e ka bago dibaka tšeo di ka bago gona tša kgwebo. 2. Dipontšho: . a) Khartoum International Fair: Tiragalo ye ya ngwaga le ngwaga yeo e swarwago ka Khartoum ke ye nngwe ya dipontšho tše kgolo tša Sudan tšeo di akaretšago mafapha a go fapafapana a go swana le temo, tšweletšo, theknolotši, maatla, kago, le tše dingwe. E goketša bobedi bapontšhi ba selegae le ba boditšhabatšhaba. b) Pontšo ya Temo ya Sudan: Ka go tsepelela kudu lefapheng la temo - karolo ye bohlokwa ya ekonomi ya Sudan - pontšho ye e fa sebaka go dikhamphani tšeo di amegago ka metšheneng ya temo, theknolotši, dipeu/menontšha go bontšha ditšweletšwa tša tšona. c) Pontšo ya Boditšhabatšhaba ya Sudan ya go phuthela le go Gatiša: Tiragalo ye e laetša ditharollo tša go phuthela go ralala le diintasteri tša go swana le dikhamphani tša go šoma/go phuthela dijo goba dikgwebo tša go gatiša tšeo di ikemišeditšego go kgotla mmarakeng. Dipontšho tše ga di neelane fela ka tsela ya go bontšha ditšweletšwa eupša gape di šoma bjalo ka diforamo tša go dira dikgokagano le bakgathatema ba bohlokwa go tšwa go mekgatlo ya mmušo/ditona goba bareki/balekane bao ba ka bago gona. Go oketša moo, . d) Diforamo/Dikhonferense tša Kgwebo: Diforamo/dikhonferense tša kgwebo tše di fapafapanego di rulagantšwe ngwaga ka moka ke mekgatlo ya go swana le diphapoši tša kgwebo goba mekgatlo ya tšwetšopele ya kgwebo. Ditiragalo tše di fa dithulaganyo tša go abelana tsebo le dibaka tša go dira dikgokagano le ditsebi/ditsebi tša intasteri go tšwa dinageng tše di fapanego. Go bohlokwa go lemoga gore ka lebaka la ditlhohlo tše di tšwelago pele tša dipolotiki le tša ekonomi, tikologo ya kgwebišano ya Sudan e ka tšweletša dikotsi tše itšego. Go eletšwa go dira dinyakišišo tše di tseneletšego, go netefatša kobamelo ya melao le melawana ya selegae, le go nagana go tsenya letsogo go balekane ba selegae ge go hlahlobja dibaka tša kgwebo ka Sudan.
Kua Sudan, go na le dientšene tše mmalwa tša go nyaka tšeo di dirišwago ka mo go tlwaelegilego. Tše dikgolo di akaretša: 1. Google (https://www.google.sd): Google ke entšene ya go nyaka yeo e tumilego kudu lefaseng ka bophara, gomme e šomišwa kudu le Sudan. E fana ka dipoelo tša nyakišišo tše di feletšego le dikarolo tše di fapafapanego tša go swana le diswantšho, mebapa, ditaba, le tše dingwe. 2. Bing (https://www.bing.com): Bing ke entšene e nngwe ya go nyaka yeo e dirišwago kudu kua Sudan. E fana ka dipoelo tša nyakišišo ya wepe, nyakišišo ya diswantšho, dibidio, dihlogo tša ditaba le ditirelo tše dingwe. 3. Yahoo (https://www.yahoo.com): Le ge e sa ata go swana le Google goba Bing kua Sudan, Yahoo e sa na le motheo o mogolo wa badiriši ka nageng. Ntle le go fana ka dinyakišišo tša wepe ka kakaretšo go swana le dientšene tše dingwe, e fana ka ditirelo tša imeile le diapdeite tša ditaba. 4. Yandex (https://yandex.com): Yandex ke enjene ya go nyaka yeo e theilwego Russia yeo gape e šomago ka gare ga naga ya inthanete ya Sudan yeo e fago dinyakišišo tša wepe ka go gatelela go beakanya dikagare tša selegae bakeng sa badiriši. 5. DuckDuckGo (https://duckduckgo.com): Bakeng sa bao ba tshwenyegilego ka sephiri le tšhireletšo ya data ge ba nyaka inthaneteng ka Sudan goba mafelong a mangwe lefaseng ka bophara ba ka rata DuckDuckGo ka gobane ga e latele tshedimošo ya motho go swana le dientšene tše dingwe tše kgolo tša go nyaka. 6. Botšiša.com (http://www.ask.com): Pele e tsebja bjalo ka Botšiša Jeeves pele e itshwara gape go Botšiša.com., sefala se se tsepamego go araba dipotšišo se dumelela badiriši go botšiša dipotšišo tše itšego tšeo di tlago arabja ke ditsebi goba sourced go tšwa go diwepesaete tše di ka botwago tšeo di swanago le mantšu a bohlokwa ao a tsentšwego ke badiriši. Tše e fo ba tše dingwe tša dientšene tša go nyaka tšeo di dirišwago ka mo go tlwaelegilego kua Sudan; le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore batho ba bantši ba ka no ba ba sa šomiša kudu ditšhaba tše kgolo tša lefase ka bophara tša go swana le Google bakeng sa dinyakwa tša bona tša go nyaka ka lebaka la go fihlelela ga bona mo go nabilego le go tlwaelana ga bona gare ga badiriši ba inthanete lefaseng ka bophara.

Matlakala a magolo a masehla

Matlakala a magolo a Yellow kua Sudan a akaretša tše di latelago: 1. Sudanese Yellow Pages: Webosaete ye e fana ka tšhupamabaka e feletšego ya dikgwebo tše di fapa-fapanego, mekgatlo le ditirelo kua Sudan. E lokeletša tshedimošo ya go ikgokaganya, diaterese le ditlhaloso tše kopana tša lelokelelo le lengwe le le lengwe. O ka etela weposaete ya bona go www.sudanyellowpages.com. 2. South Sudan Yellow Pages: Bakeng sa dikgwebo le ditirelo tšeo di lego ka go lebanya Sudan Borwa, o ka lebelela South Sudan Yellow Pages. E fana ka mehutahuta ya magoro a go swana le dihotele, diresetšhurente, dipetlele, diyunibesithi, le tše dingwe. Webosaete ya bona ke www.southsudanyellowpages.com. 3. Juba-Link Business Directory: Tlhahlo ye ya inthanete e lebeletše kudu dikgwebo tšeo di šomago ka Juba - motse-mošate wa Sudan Borwa. E fana ka dintlha tša kgokagano le tshedimošo ya mafapha a mantši go akaretšwa dikhamphani tša kago, barekiši ba dikoloi, dipanka, dihotele le tše dingwe. Webosaete ya bona ke www.jubalink.biz. 4. Khartoum Online Directory: Bakeng sa dikgwebo tse thehiloeng Khartoum - motse-moholo oa Sudan - u ka sheba directory ena bakeng sa mananeo a sebakeng seo tse kang lireschorente, litsi tsa mabenkele, dithusaleago tsa bongaka, hotele jj.. Webosaete ya Khartoum Online Directory ke http://khartoumonline.net/. 5.YellowPageSudan.com: Sefala se se ikemišeditše go kgokaganya bareki le dikgwebo tša selegae go ralala le diintasteri tše di fapanego nageng ka bophara. Webosaete e fana ka mošomo wa go nyaka moo badiriši ba ka hwetšago ditšweletšwa tše itšego goba ditirelo tšeo ba di nyakago gotee le dintlha tša kgokagano. O ka fihlelela mothopo wo go www.yellowpasudan.com. Hle ela hloko gore ditšhupetšo tše di ka fetoga goba dimpshafatšo di ka direga ge nako e dutše e eya; ka fao go dula go eletšwa go hlahloba go nepagala ga tšona gabedi pele o dira dipotšišo le ge e le dife tše bohlokwa tša kgwebo goba diphetho.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Sudan ke naga ya Afrika Leboa Bohlabela yeo e nago le intasteri ya kgwebo ya inthanete yeo e hlabologago. Tše dingwe tša diforamo tše kgolo tša kgwebo ya inthanete ka Sudan gotee le di-URL tša bona tša weposaete ke tše: 1. Markaz.com - Wepesaete: https://www.markaz.com/ . Markaz.com ke e nngwe ya diforamo tše di etilego pele tša kgwebo ya inthanete ka Sudan, e fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa go akaretšwa elektroniki, fešene, didirišwa tša ka gae, ditšweletšwa tša botse, le tše dingwe. 2. ALSHOP - Wepesaete: http://alshop.sd/ . ALSHOP ke sefala se sengwe se se tumilego sa kgwebo ya inthanete ka Sudan seo se neago dithoto tše di fapa-fapanego tša go swana le didirišwa tša elektroniki, diaparo, ditlabakelo, didirišwa tša ka gae, le ditšweletšwa tša maphelo le botse. 3. Khradel Inthaneteng - Wepesaete: https://www.khradelonline.com/ . Khradel Online e fana ka kgetho e pharaletseng ya elektroniki ho tloha Brands tummeng joaloka Samsung le LG. Ba bile ba fana ka tirelo ya bareki ye e ka botwago le dikgetho tša go tliša ka pela. 4. Neelain Mall - Wepesaete: http://neelainmall.sd/ . Neelain Mall e fana ka mohuta wa ditšweletšwa go akaretša diaparo tša banna le basadi, didirišwa tša elektroniki, didirišwa tša ka gae, dilo tša tlhokomelo ya maphelo, ditlolo, le tše dingwe tše ntši. 5. Souq Jumia Sudan - Wepesaete: https://souq.jumia.com.sd/ . Souq Jumia Sudan ke karolo ya Sehlopha sa Jumia seo se šomago go ralala le dinaga tše di fapafapanego tša Afrika. Ba fana ka mohuta o mogolo wa ditšweletšwa go tloga go didirišwa tša elektroniki go ya go fešene go ya go dilo tše bohlokwa tša ka gae. 6. Lebenkele la Almatsani - Leqephe la Facebook: https://www.facebook.com/Almatsanistore Lebenkele la Almatsani le šoma kudu ka letlakala la lona la Facebook moo bareki ba ka phetla magoro a go fapafapana a ditšweletšwa go akaretšwa le ditshekamelo tša fešene tša diaparo tša banna le basadi. Hle ela hloko gore go hwetšagala le go tuma ga diforamo tše go ka fapana ge nako e dutše e eya ge sebopego sa kgwebo ya inthanete se tšwelela ka Sudan.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Sudan, naga ye kgolo kudu ka Afrika, e na le go ba gona mo go golago lefaseng la dijithale ka diforamo tše mmalwa tša ditaba tša leago tšeo di tumilego gare ga badudi ba yona. Lenaneo la tše dingwe tša diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago tšeo di šomišwago ka Sudan gotee le di-URL tša bona tša weposaete ke le: 1. Facebook (https://www.facebook.com): Facebook ke e nngwe ya diforamo tša go dira dikgokagano tša leago tšeo di šomišwago kudu ka Sudan. E dumelela badiriši go kgokagana le bagwera le ba lapa, go abelana ka diapdeite, le go tsenela dihlopha goba matlakala ao ba a kgahlegelago. 2. WhatsApp (https://www.whatsapp.com): WhatsApp ke tirišo ya melaetša ye e tumilego yeo e kgontšhago badiriši go romela melaetša ya go ngwalwa, go dira megala ya lentšu le ya bidio, le go abelana dikagare tša multimedia tša go swana le dinepe, dibidio, le ditokomane. 3. Twitter (https://www.twitter.com): Twitter e fana ka sefala sa dipoledišano tša nako ya nnete ka dipolelo tše kopana tša sengwalwa tšeo di bitšwago di-tweet. Badiriši ba ka latela diakhaonto tša kgahlego go amogela diapdeite go tšwa go batho ka bomong goba mekgatlo. 4. Instagram (https://www.instagram.com): Instagram e lebišitše tlhokomelo go abelana dinepe le dibidio le balatedi. Badiriši ba ka rulaganya diswantšho tša bona ba šomiša difiltara tše di fapafapanego le didirišwa tša boitlhamelo pele ba di romela mo profaele ya bona. 5. YouTube (https://www.youtube.com): YouTube e fana ka kgoboketšo e kgolo ya dibidio tšeo di tsentšwego ke batho ka o tee ka o tee goba mekgatlo lefaseng ka bophara. Badiriši ba Sudan gantši ba šomiša sefala se bakeng sa merero ya boithabišo goba go abelana diteng tšeo di amanago le setšo le ditiragalo. 6. LinkedIn (https://www.linkedin.com): LinkedIn e šomišwa kudu bakeng sa merero ya go dira dikgokagano ya profešenale. Ditsebi tša Sudan di šomiša sefala se go hlola dikgokagano ka gare ga diintasteri tša tšona, go bontšha bokgoni le maitemogelo go diprofaele, go nyaka dibaka tša mešomo, bj.bj. 7. Telegram (https://telegram.org/): Telegram ke tirišo ya melaetša ya ka pela yeo e theilwego lerung yeo e tumilego ka dikarolo tša yona tša kgokagano tše di šireletšegilego go swana le bokgoni bja go šitiša go tloga mafelelong go ya mafelelong. 8.Snapchat( https://www.snapchat.com/ ): Snapchat lumella basebedisi ba ho arolelana litšoantšo tsa nakwana kapa livideo tse khutšoanyane tse tsejoang e le snaps hore nyamela ka mor'a ho shebella ke baamoheli. Go bohlokwa go lemoga gore le ge diforamo tše tša ditaba tša leago di tumile ka Sudan, tšhomišo ya tšona e ka fapana gare ga batho ka bomong go ya ka dikgetho tša motho ka noši le dikgahlego.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Sudan, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Sudan, ke naga yeo e lego ka leboa-bohlabela bja Afrika. E na le ekonomi ye e fapanego ka diintasteri le mafapha a go fapafapana. Mekgatlo ye megolo ya intasteri ka Sudan e akaretša: 1. Mokgatlo wa Borakgwebo le Bathwadi ba Sudan (SBEF) . Wepesaete: https://www.sbefsudan.org/ . SBEF e emela lekala la phraebete ka Sudan gomme e ikemišeditše go tšwetša pele mediro ya kgwebo, go maatlafatša dikamano tša kgwebišano, le go thekga tlhabollo ya ekonomi ka nageng. 2. Kgoro ya Kgwebo ya Temo (ACC) . Wepesaete: Ga e hwetšagale ACC e lebeletše kudu go tšwetša pele mediro ya temo ka Sudan ka go fa tlhahlo, thekgo, le boemedi go balemirui, dikgwebo tša temo, le bakgathatema bao ba amanago le yona. 3. Mokgatlo wa Batšweletši wa Sudan (SMA) . Wepesaete: http://sma.com.sd/ . SMA e emela batšweletši go ralala le mafapha a go fapafapana go akaretšwa dilo tša go dirwa ka lešela, tshepedišo ya dijo, dikhemikhale, didirišwa tša kago, tšweletšo ya metšhene gareng ga tše dingwe. 4. Kgoro ya Kgwebo le Intasteri Mmušo wa Khartoum (COCIKS) . Kamore ye e kgatha tema ye bohlokwa bjalo ka sefala sa dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga Mmušo wa Khartoum ka go nolofatša mediro ya tšwetšopele ya kgwebišano ka ditiragalo tša go dira dikgokagano le go aba methopo go borakgwebo. 5. Mokgatlo wa Ditirelo tša Panka le tša Ditšhelete wa Sudan Wepesaete: Ga e hwetšagale Mokgatlo wo o šoma bjalo ka mokgatlo wa seširo wo o emelago dipanka le dihlongwa tša ditšhelete go ralala le Sudan go tšwetša pele tirišano gareng ga maloko a wona mola gape o hlama melawana yeo e tsenyago letsogo go kgolo ya lekala la dipanka. 6. Mokgatlo wa Intasteri ya Theknolotši ya Tshedimošo - ITIA Wepesaete: https://itia-sd.net/ . ITIA e lebeletše kudu go thekga lekala la theknolotši ya tshedimošo ka go buelela melawana yeo e godišago boitlhamelo le borakgwebo mola e netefatša gore maemo a intasteri a a hlokomelwa. Hle ela hloko gore mekgatlo ye mengwe e ka no se be le diwepesaete tše di ineetšego goba diwepesaete tša yona di ka no se fihlelelege ka dinako tšohle ka lebaka la maemo a itšego ka gare ga mokgatlo wo mongwe le wo mongwe goba ditaba tša setegeniki; ka fao go hwetšagala go ka fapana nako le nako. Go bohlokwa go netefatša ka methopo ye e ka botwago goba go dira nyakišišo ye nngwe yeo e amanago le maemo a bjale a mekgatlo ye ge o nyaka tshedimošo ya moragorago.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Diwepesaete tše dingwe tša kgwebo le tša ekonomi tšeo di amanago le Sudan ke tše: 1. Dikgoro tša Kgwebo le Intasteri tša Sudan (SCCI) - http://www.sudanchamber.org/ . SCCI ke mokgatlo wa semmušo wo o ikarabelago ka go tšwetša pele kgwebišano le dipeeletšo ka Sudan. Webosaete ya bona e fana ka tshedimošo ka ga ditirelo tše di fapafapanego, dibaka tša kgwebo, ditiragalo, le ditaba tšeo di amanago le ekonomi ya naga. 2. Bolaodi bja Dipeeletšo bja Sudan (SIA) - http://www.sudaninvest.org/ . Webosaete ya SIA e fa ditemogo tše bohlokwa ka ga dibaka tša dipeeletšo ka mafapheng a go fapana a ekonomi ya Sudan. E fana ka tshedimošo ye e tletšego ka ga melao, melawana, ditšhušumetšo, diprotšeke, le melawana ya go goketša babeeletši ba ka mo nageng le ba dinaga dišele. 3. Lekgotla la Tšwetšopele ya Diromelwantle (EPC) - http://www.epc.gov.sd/ . EPC e ikemišeditše go godiša mediro ya diromelwantle ka go fa baromelantle tlhahlo ye e nyakegago, ditirelo tša thekgo, bohlale bja mmaraka, le mananeo a tšwetšopele ya diromelwantle. Webosaete ya bona e fana ka methopo ye e nago le mohola go baromelantle bao ba nyakago go katološa mebaraka ya bona. 4. Panka ya Bogare ya Sudan (CBOS) - https://cbos.gov.sd/en/ CBOS e na le maikarabelo a go hlama melawana ya ditšhelete gammogo le go laola tshepedišo ya ditšhelete ya naga. Webosaete ya bona e na le datha ya bohlokwa ya ekonomi go swana le ditekanyo tša tswalo, dipalopalo tša infleišene, ditekanyo tša phapantšho, dipego tša go tsepama ga ditšhelete. 5. Lefapha la Kgwebišano le Intasteri - https://tradeindustry.gov.sd/en/homepage Lefapha le la mmušo la semmušo le hlokomela melawana yeo e amanago le kgwebišano ka Sudan. Webosaete e fana ka diapdeite ka ga ditumellano/dikamano tša boditšhabatšhaba tšeo di amago kgwebišano gammogo le ditlhahlo tša ditshepedišo tša go reka ka ntle/go romela ntle. 6. Phapanyetsano ya Setoko sa Khartoum (KSE) - https://kse.com.sd/index.php KSE ke phapanyetsano ye kgolo ya setoko ka Sudan moo dikhamphani di ka lokeletšago dishere tša tšona ka mabaka a kgwebo goba babeeletši ba ka hwetša tshedimošo ka ga tshepedišo ya dikhamphani tše di ngwadišitšwego le mediro ya mmaraka ka weposaete ye. 7.Dithendara.com/Sudan-Dithendara.asp Bakeng sa bao ba nago le kgahlego ya go tšea karolo dithendara tša theko ya setšhaba ka gare ga Sudan goba go fihlelela dibaka tša kgwebo, weposaete ye e fa dintlha tše di feletšego. Hle ela hloko gore go hwetšagala le go šoma ga diwepesaete tše go ka fapana ge nako e dutše e eya.

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Go na le diwepesaete tše mmalwa tša dipotšišo tša datha ya kgwebišano tšeo di lego gona bakeng sa Sudan. Tše dingwe tša tšona ke tše: 1. Sudan Trade Point: Webosaete ye e fana ka ditirelo tše di fapafapanego tšeo di amanago le kgwebišano ka Sudan, go akaretšwa dipalopalo tša kgwebišano, melawana ya go reka ka ntle le ya go romela ntle, menyetla ya dipeeletšo, le tšhupamabaka ya kgwebo. O ka fihlelela karolo ya bona ya datha ya kgwebo go: https://www.sudantradepoint.gov.sd/ . 2. COMTRADE: COMTRADE ke polokelo ya Ditšhabakopano ya dipalopalo tša semmušo tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba le ditafola tša maleba tša tshekatsheko. O ka nyaka ya data ya kgwebo ya Sudan ka go kgetha naga le nako yeo o e nyakago go: https://comtrade.un.org/ . 3. Tharollo ya Kgwebišano ye e Kopantšwego ya Lefase (WITS): WITS ke softwere yeo e hlamilwego ke Panka ya Lefase yeo e dumelelago badiriši go hlahloba diphallo tša kgwebišano ya dithoto tša boditšhabatšhaba ka ditšhate le mebapa ya dipopaye goba go taonelouta disete tša datha tše di feletšego bakeng sa merero ya tshekatsheko. O ka fihlelela polokelo ya bona ya tshedimošo ka go kgetha "Sudan" bjalo ka naga tšhemong ya nyakišišo letlakaleng le: https://wits.worldbank.org/ 4. Setsi sa Kgwebišano ya Boditšhabatšhaba (ITC): ITC e fana ka didirišwa tša tshekatsheko ya mmaraka go akaretšwa dikelo tša bokgoni bja diromelwantle, dipego tše kopana tša mmaraka, le dithuto tše di itšego tša ditšweletšwa go thuša dikgwebo go tšea diphetho tše di nago le tsebo mebarakeng ya boditšhabatšhaba. Webosaete ya bona e fana ka phihlelelo ya methopo ye e fapanego yeo e amanago le mediro ya kgwebišano ya Sudan go: https://www.intracen.org/marketanalysis Hle ela hloko gore tše dingwe tša diwepesaete tše di ka nyaka ngwadišo goba peeletšo go hwetša tshedimošo ye e tletšego goba disete tše itšego tša datha ka ntle ga datha ya motheo yeo e hwetšagalago bakeng sa tšhomišo ya mahala ya setšhaba.

Diforamo tša B2b

Ke tše dingwe tša diforamo tša B2B ka Sudan gotee le diwepesaete tša bona: 1. Lefelo la Mmaraka la B2B la Sudan - www.sudanb2bmarketplace.com Sefala se se kgokaganya bareki le barekiši diintastering tše di fapafapanego, go akaretšwa temo, tšweletšo le tlhokomelo ya maphelo. 2. SudanTradeNet - www.sudantradenet.com SudanTradeNet ke sefala sa inthanete seo se nolofatšago kgwebišano magareng ga dikgwebo ka Sudan ka go fana ka dikgetho tša tefo tše di šireletšegilego le thekgo ya dithulaganyo. 3. Matlakala a Kgwebo ya Afrika - sudan.afribiz.info Africa Business Pages ke tšhupamabaka ye e feletšego ya dikgwebo tša Sudan. E fana ka sethaleng sa B2B marangrang le kgwebo papatso. 4. Mong wa Kgwebo - www.mogwebi.com/sudan TradeBoss e ikemišeditše go kgokaganya dikgwebo tša ka mo nageng le balekane ba lefase ka bophara, go fa dibaka tša kgwebišano go ralala le mafapha a mantši go swana le kago, elektroniki, le dilo tša go dirwa ka lešela. 5. Afrikta - afrikta.com/sudan-ditaelo Afrikta e fana ka tšhupamabaka ya dikhamphani tšeo di šomago ka Sudan go ralala le diintasteri tše di fapafapanego tša go swana le temo, meepo, maatla, boeti, le theknolotši. 6. eThendara.gov.sd/en eTender ke kgoro ya semmušo ya theko ya mmušo ya dipeeletšo le dithendara tšeo di lebantšhitšwego go dikgwebo tšeo di nyakago go aba dithoto goba ditirelo go ditheo tša mmušo ka Sudan. 7. Setšhaba sa Biz – www.setšhaba sa biz.afrika/sd/196.html Bizcommunity e fana ka diapdeite tša ditaba tšeo di amanago le mediro ya kgwebo gammogo le tšhupamabaka ya dikhamphani tšeo di šomago ka gare ga mafapha a diintasteri a naga. Hle ela hloko gore tše dingwe tša diforamo tše di ka ba tše di lebanyago go dilete tše itšego goba di na le ditlhagišo tše di lekanyeditšwego ka gare ga sebaka sa B2B ka Sudan. Go kgothaletšwa go hlahloba weposaete ye nngwe le ye nngwe ka botee bakeng sa tshedimošo ye ntši ka ga ditirelo tše di lego gona tšeo ba di fago.
//