More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Lesotho, e tsebjago semmušo bjalo ka Mmušo wa Lesotho, ke naga yeo e sa tsenego naga ka Borwa bja Afrika. Ka sebaka sa hoo e ka bang 30,355 square kilometers, e pota-potiloe ka botlalo ke Afrika Borwa. Motse-moholo le motse o moholo oa Lesotho ke Maseru. Lesotho e na le baahi ba ka bang 2 milione. Maleme a semmušo ke Sesotho le Seisemane, ka Sesotho se bolelwa kudu gare ga badudi ba lefelong leo. Bontši bja batho ke ma-Basotho a morafe. Ikonomi ya Lesotho e ithekgile kudu ka temo, tšweletšo le meepo. Temo e na le seabe se segolo go mešomo le tšweletšo ya letseno ka dinagamagaeng. Temo ya go iphediša e tlwaelegile gare ga badudi ba dinagamagaeng, ka lehea e le sebjalo se segolo. Go tlaleletša, dilo tša go dirwa ka lešela le diaparo di fetogile lekala le bohlokwa la diromelwantle. Sebopego sa naga sa Lesotho se laolwa ke dithaba le dinaga tše di phagamego tšeo di fago ponagalo ye botse ya menyetla ya boeti go swana le go sepela ka maoto le go namela dithaba. Sani Pass, e lego bophagamong bja dimithara tše fetago 3 000 ka godimo ga bophagamo bja lewatle, ke lefelo le le tumilego la barati ba go dira dilo tše di sa tlwaelegago. Tshepedišo ya dipolotiki ka Lesotho ke mmušo wa bogoši wa molaotheo ka Kgoši Letsie III a šoma bjalo ka hlogo ya mmušo go tloga ka 1996. Naga e hweditše tokologo go tšwa pušong ya bokoloniale ya Brithania ka October 4th, 1966. Lesotho e lebane le ditlhohlo tše mmalwa go akaretšwa bodiidi le go ata ga HIV/AIDS yeo e dulago e le godimo ka gare ga badudi ba yona. Go dirwa maitapišo a go kaonafatša ditirelo tša tlhokomelo ya maphelo go lwantšha ditaba tše ka mo go atlegilego. Ge re phetha, Lesotho ke naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga ka gare ga Afrika Borwa yeo e hlaolwago ka naga ya yona ye botse ya dithaba moo temo e bopago karolo ye bohlokwa ya ekonomi ya yona mola e lebane le ditlhohlo tša leago tša go swana le bodiidi le go ata ga HIV/AIDS.
Tšhelete ya Setšhaba
Lesotho ke naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika. Tjhelete ya semmuso e sebediswa Lesotho ke Lesotho loti (letšoao: L kapa LSL). Loti e arotšwe gape ka 100 lisente. Loti ya Lesotho e bile tšhelete ya semmušo ya Mmušo wa Lesotho go tloga ka 1980 ge e tšeela ranta ya Afrika Borwa legato ka boleng bja go lekana. Le ge go le bjalo, ditšhelete tše ka bobedi di sa amogelwa kudu le go šomišwa ka go fapantšhwa ditirišanong tša letšatši le letšatši ka gare ga naga. Central Bank of Lesotho, tsejoang e le Bank of Lesotho, e na le boikarabelo ba ho ntša le ho laola phepelo ya chelete ka naha. E katanela go hlokomela go tsepama ga ditheko le go tšwetša pele tshepedišo ye e kwagalago ya ditšhelete ka diphetho tša yona tša pholisi ya ditšhelete. Sebopego se sengwe se se kgahlišago sa maemo a tšhelete ya Lesotho ke go ithekga ga yona ka Afrika Borwa. Ka lebaka la go dikologilwe ke Afrika Borwa, yeo e nago le ekonomi ye kgolo kudu, mediro ye mentši ya ekonomi le kgwebišano ya go tshela mellwane di direga magareng ga dinaga tše pedi. Se se feleleditše ka maemo a godimo a go phatlalatšwa ga diranta tša Afrika Borwa ka gare ga ekonomi ya Lesotho go bapa le tšhelete ya yona ya bosetšhaba. Sekgahla sa phapanyetsano magareng ga Loti le ditšhelete tše dingwe tše kgolo se a fetofetoga go ya ka mabaka a go fapafapana a go swana le maemo a ekonomi, ditekanyo tša tswalo, ditekanyo tša infleišene, melawana ya kgwebišano, le maikutlo a babeeletši go dinaga tše ka bobedi. Ge re phetha, tšhelete ya semmušo ya Lesotho ke Loti (LSL), yeo e tšerego legato la ranta ya Afrika Borwa ka 1980 eupša e tšwela pele go amogelwa ka bophara. Panka ya Bogare e laola kabo ya yona ka nepo ya go hlokomela go tsepama ga ditheko. Le ge go le bjalo, ka lebaka la ditswalano tša kgauswi le Afrika Borwa, ditšhelete tše ka bobedi di šomišwa ka tlwaelo go ditirišano ka gare ga Lesotho.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tjhelete ea molao ea Lesotho ke Lesotho loti (khoutu ya ISO: LSL). Ditekanyetšo tša phapanyetsano tše di akanyetšwago tša ditšhelete tše kgolo go loti ya Lesotho ke tše di latelago: 1 USD = 15,00 LSL e 100.00 1 EUR = 17,50 LSL 1 GBP = 20,00 LSL e le 1 AUD = 10,50 LSL ya go swana le yona Hle ela hloko gore ditekanyo tše tša phapantšho ke tše di akanyetšwago gomme di ka fapana gannyane go ya ka go fetofetoga ga mmaraka wa phapantšho ya tšhelete.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Lesotho, mmušo o monyenyane wo o lego ka Borwa bja Afrika, o keteka matšatši a mmalwa a bohlokwa a maikhutšo a setšhaba ngwaga ka moka. Mabaka a mangwe a bohlokwa a monyanya ao a hlokomelwago kua Lesotho ke a: 1. Letšatši la Tokologo (October 4th): Letšatši le la maikhutšo le gopola letšatši leo Lesotho le hweditšego tokologo go tšwa pušong ya bokoloniale ya Brithania ka 1966. Ke monyanya wa naga ka bophara wo o tletšego ka diparade, dithuthupi tša mollo, ditiragatšo tša setšo, le meletlo ya go emiša folaga. 2. Letšatši la Moshoeshoe (March 11th): Le reeletšwe ka Kgoši Moshoeshoe I, mothei wa Lesotho le mogale wa yona wa setšhaba yo a rategago, letšatši le le hlompha seabe sa gagwe setšhabeng. Menyanya e akaretša metantsho ya setšo, go anega dikanegelo, ditiragalo tša mabelo a dipere tšeo di tsebjago bjalo ka "sechaba sa liriana," le dipontšho tša diaparo tša setšo tša Basotho. 3. Letšatši la Matswalo la Kgoši (July 17th): Le ketekwa bjalo ka letšatši la maikhutšo la setšhaba go ralala le Lesotho, letšatši le le swaya letšatši la matswalo la Kgoši Letsie III. Monyanya o akaretša diparade moo badudi ba lefelong leo ba bontšhago bohwa bja bona bja setšo ka ditiragatšo tša go tantsha le dikhonsata tša mmino wa setšo. 4. Bošego bja Pele ga Keresemose le Letšatši la Keresemose (December 24th-25th): Bjalo ka naga yeo e nago le bontši bja Bakriste, Lesotho e keteka Keresemose ka lethabo ka ditirelo tša bodumedi dikerekeng tšeo di latelwago ke dikopano tša lapa moo batho ba fapantšhago dimpho le go ipshina ka menyanya mmogo. 5. Mafelo-beke a Paseka: Labohlano le lebotse le gopola go bapolwa ga Jesu Kriste mola Mošupologo wa Paseka o laetša tsogo ya gagwe go ya ka ditshepedišo tša ditumelo tša Bokriste tšeo di ketekwago nageng ka bophara ka ditirelo tše di kgethegilego tša kereke go bapa le nako ya lapa le go abelana dijo mmogo. 6. Letšatši la Thapelo la Bosetšhaba: Le ketekwa ka la 17 Mopitlo ngwaga le ngwaga ga e sa le le hlongwa mafelelong a bo-2010 bjalo ka letšatši la maikhutšo la setšhaba le ikemišeditše go tliša botee bja bodumedi gare ga ditumelo tše di fapanego ka gare ga setšhaba sa Lesotho; batho ba tšea karolo ditirelong tša thapelo ya go kopanya madumedi ba nyaka tlhahlo ya tlhabollo ya setšhaba & katlego. Meketeko ye e laetša histori ye e humilego, go fapafapana ga setšo, le ditumelo tša bodumedi tša batho ba Basotho bao ba dulago Lesotho mola ba godiša botee le boikgantšho bja setšhaba gare ga badudi ba setšhaba.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Lesotho, naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika, e na le ekonomi ya kgwebo ye e lekanetšego. Diromelwantle tše dikgolo tša setšhaba di akaretša diaparo, dilo tše di dirilwego ka lešela le dieta. Lesotho e holega ka ditumellano tša kgwebišano tša kgetho le United States ka fase ga Molao wa Kgolo le Monyetla wa Afrika (AGOA) le le Kopano ya Yuropa ka fase ga maitapišo a Everything But Arms (EBA). Intasteri ya dilo tša go dirwa ka lešela ka Lesotho e bile le kgolo ye kgolo go theoša le mengwaga ka lebaka la ditumellano tše tša kgwebišano tša kgetho. Ditšweletšwa tše ntši tša diaparo tša boditšhabatšhaba di hlomile ditiro tša tšweletšo ka Lesotho go holega ka phihlelelo ya ntle le motšhelo mebarakeng ya go swana le United States le Yuropa. Se se bile le seabe go oketšegeng ga dibaka tša mešomo go badudi ba selegae le go godiša tlhabollo ya ekonomi. Le ge go le bjalo, Lesotho e ithekgile kudu ka dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle tša go swana le ditšweletšwa tša peterole, metšhene, dikoloi, didirišwa tša mohlagase, dijo-thollo, le menontšha. Naga e reka kudu ditšweletšwa tše go tšwa Afrika Borwa ya baagišani ka ge e se na boemakepe bja yona goba phihlelelo ya thwii mebarakeng ya boditšhabatšhaba. Le ge go na le ditlhohlo tše di amanago le methopo ya tlhago ye e lekanyeditšwego le go hloka go fapafapana go feta dilo tša go dirwa ka lešela, Lesotho e dirile maitapišo a go tšwetša pele kopanyo ya selete ka go kgatha tema ka ditumellanong tša kgwebišano tša go fapafapana ka gare ga Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika (SADC), yeo e ikemišeditšego go godiša kgwebišano ya magareng ga dinaga magareng ga dinagamaloko. Go hlohleletša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle le go kaonafatša tekatekano ya yona ya kgwebišano, Lesotho e nyaka ka mafolofolo ditsela tša go katološa motheo wa yona wa diromelwantle go feta dilo tša go dirwa ka lešela ka go hlahloba menyetla ka diintastering tša go swana le temo (go akaretšwa dienywa le merogo), meepo (ditaamane), tšweletšo ya dithoto tša letlalo i.e., dieta; dilo tša go dirwa ka diatla; tlhabollo ya mananeokgoparara a meetse; enetši ye mpshafatšwago; boeti bj.bj. Ge re phethwa- Le ge e le gore mahlatse a ekonomi a Lesotho a ithekgile kudu ka diromelwantle tša dilo tša go dirwa ka lešela ka dipeakanyo tša kgwebišano tša kgetho le diekonomi tše kgolo tša go swana le US le EU- maitapišo ao a tšwelago pele a dirwa ke bobedi balaodi ba mmušo & bakgathatema ba lekala la phraebete ka go swana ao a ikemišeditšego go fapantšha profaele ya yona ya diromelwantle mola e netefatša kgolo ya go ya go ile bakeng sa maphelo a kaonafetšego a Basothos.
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Lesotho, naga yeo e sa tsenego naga ka Borwa bja Afrika, e na le bokgoni bjo bogolo bja go hlabolla mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Go sa šetšwe bogolo bja yona bjo bonyenyane le methopo e lekanyeditšwego, e na le mabaka a mmalwa ao a tlaleletšago go kgahlišeng ga yona bjalo ka molekane wa kgwebo. Sa mathomo, Lesotho e holega go tšwa go ditumelelano tša kgwebišano tša kgetho le diekonomi tše kgolo tša lefase ka bophara. Ke mohola ka fase ga Molao wa Kgolo le Monyetla wa Afrika (AGOA), wo o fago phihlelelo ya ntle le motšhelo mmarakeng wa United States wa ditšweletšwa tše di nago le maswanedi. Tumelelano ye e ipontšhitše e le mohola go intasteri ya dilo tša go dirwa ka lešela le diaparo tša Lesotho, yeo e lebišitšego go koketšego ya diromelwantle le tlhomo ya mešomo. Sa bobedi, lefelo la maano la Lesotho ka gare ga Borwa bja Afrika le fa dibaka tša kopanyo ya kgwebišano ya selete. Naga e abelana mellwane le Afrika Borwa, e fana ka phihlelelo go ye nngwe ya diekonomi tše kgolo ka kontinenteng. Ka go šomiša kgauswi ye le go hloma dikamano tše maatla tša kgwebišano tša dinaga tše pedi le Afrika Borwa, Lesotho e ka katološa mmaraka wa yona wa diromelwantle kudu. Go feta fao, Lesotho e na le methopo ye mentši ya tlhago yeo e ka šomišwago bakeng sa tlhabollo ya kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Naga ye e tsebega ka methopo ya yona ya meetse, kudukudu meetse a maemo a godimo ao a loketšego go tsenywa ka mabotlelong le go romelwa ntle. Go tlaleletša, Lesotho e na le dipolokelo tša diminerale tšeo di sa šomišwago go swana le ditaamane le leswika la mohlaba tšeo di ka goketšago babeeletši ba boditšhabatšhaba bao ba nago le kgahlego medirong ya meepo. Go tlaleletša, go na le kgonagalo ya tlhabollo ya dikgwebo tša temo ka dinagamagaeng tša Lesotho. Go sa šetšwe ditlhohlo tše di amanago le phetogo ya klaemete le go hwetšagala mo go lekanyeditšwego ga naga ye e bjalwago ka lebaka la mafelo a dithaba, temo e sa kgatha tema ye bohlokwa mo ekonoming ya naga. Go na le dibaka tša go fapantšha ka ditšweletšwa tša temothuo tša niche go swana le ditšweletšwa tša tlhago goba dibjalo tše di kgethegilego tše di loketšego mebaraka ya diromelwantle tša boleng bjo bo phagamego. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go ela hloko ditlhohlo tše dingwe tšeo di lebanego le maitapišo a tlhabollo ya mmaraka wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle a Lesotho. Tše di akaretša mellwane ya mananeokgoparara go swana le dinetweke tša dinamelwa tše di sa lekanego goba ditirelo tša dithulaganyo tšeo di ka šitišago ditshepedišo tša diromelwantle tše di šomago gabotse. Go feta fao, dikaonafatšo tša tikologo ya kgwebo tšeo di lebeletšego kudu dipeakanyoleswa tša go dira kgwebo gabonolo di a nyakega gotee le dipeeletšo ka mananeong a tlhabollo ya mabokgoni ao a lebantšhitšwego go kaonafatša bokgoni bja kgwebo gare ga dikgwebo tša ka mo nageng. Ge re phetha, Lesotho e na le bokgoni bjo bogolo bja go hlabolla mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Ka ditumellano tša kgwebišano tša kgetho, lefelo la maano, methopo ya tlhago, le dibaka tša kgwebo ya temo, naga e ka goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle, ya katološa mebaraka ya diromelwantle le go hlohleletša kgolo ya ekonomi. Maiteko a go fenya mellwane ya mananeokgoparara le go kaonafatša tikologo ya kgwebo e tla ba bohlokwa go godišeng bokgoni bja kgwebišano bja Lesotho.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa tše di tumilego bakeng sa mmaraka wa kgwebo ya dinaga dišele kua Lesotho, go bohlokwa go ela hloko mabaka a bjalo ka dikgetho tša lefelong leo, nyakego ya mmaraka le poelo yeo e ka bago gona. Mona ke ditšhišinyo tše dingwe tša kamoo o ka kgethago ditšweletšwa tša go rekiša ka go fiša bakeng sa mmaraka wa kgwebo ya dinaga dišele ka Lesotho ka gare ga moedi wa mantšu a 300. 1. Dinyakišišo tša mmaraka: Dira nyakišišo ye e feletšego ya nyakišišo ya mmaraka go šupa dinyakwa tša bjale le ditshekamelo ka intastering ya kgwebišano ya dinaga tša ka ntle ya Lesotho. Sekaseka datha ka ga boitshwaro bja bareki, maatla a go reka, dipalopalo tša palo ya badudi, le ditšhupetšo tša ekonomi go kwešiša mebaraka yeo e ka bago gona ka gare ga naga. 2. Dikakanyokgolo tša setšo: Ela hloko dikgetho tša setšo, ditekanyetšo le ditšo tša Lesotho ge o kgetha ditšweletšwa. Go tlwaetša goba go dira dilo tše di tumilego go tšwa dinageng tše dingwe go ka nyakega bakeng sa go hlokomela ditatso le dikgetho tša bareki ka mo go atlegilego. 3. Ditšweletšwa tše di theilwego godimo ga temo: Bjalo ka ekonomi ya temo ye e nago le mmu wo o nonnego le maemo a boso a mabotse bakeng sa kgolo ya dibjalo, dithoto tša temo go swana le dienywa tša maemo a godimo (go swana le dinamune goba morara), merogo (kudu tšeo di nago le bophelo bjo botelele bja šelefo go swana le dieie goba ditapola) . , todi ya dinose, ditšweletšwa tša maswi (go akaretšwa ditšhisi) di ka ba le ditebelelo tše botse tša thekišo ka bobedi tšhomišong ya ka nageng gammogo le mebarakeng ya diromelwantle. 4. Masela le diaparo: Nagana ka go romela ntle dilo tša go dirwa ka lešela tšeo di dirilwego ka ditlhale tše di tšweleditšwego ka mo nageng tša go swana le mohair goba diaparo tša wulu ka ge Lesotho e na le intasteri ye bohlokwa ya tšweletšo ya masela yeo e fago dibaka tša mešomo go batho ba bantši ka nageng. . 6. Ditšweletšwa tše di amanago le boeti: Ka lebaka la botse bja yona bja tlhago bjo bo akaretšago diponagalo tša dithaba tše di phethagetšego bakeng sa mediro ya go sepela ka maoto go swana le maeto a go sepela ka maoto / go sepela ka maoto; mafelo a diphoofolo tša lešoka moo baeng ba ka ineelago diphihlelong tša safari; nagana ka ditlhagišo tšeo di amanago le maeto a boiketlo – go akaretšwa didirišwa tša go kampa/dilo tše di amanago le didirišwa, diaparo tša ka ntle, le ditšweletšwa tšeo di sa senyetšego tikologo. 7. Ditharollo tša maatla a mpshafatšwago: Lesotho e na le bokgoni bjo bogolo bja mohlagase wa meetse ka lebaka la dinoka tša yona tše ntši le meetse. Ka go realo, go ka ba le mmaraka wa ditšweletšwa tše di amanago le maatla ao a mpshafatšwago go swana le diphanele tša letšatši, diphetolelo tša phefo, goba didirišwa tšeo di šomišago maatla gabotse tšeo di lebeletšego kudu go tšwetša pele. Mafelelong, senotlelo ke go dira dinyakišišo tše di tseneletšego ka go dirišana le ditsebi tša selegae goba go rerišana le mekgatlo ya kgwebo yeo e ka fago ditemogo tše bohlokwa ka ga dikgetho le dinyakwa tša bareki ba Lesotho. Ka go diriša tshedimošo yeo e kgobokeditšwego ka tshekatsheko ya mmaraka ye e feletšego le go kwešiša dikarolo tša moswananoši tša setšo le methopo ya setšhaba se, dikgwebo di ka kgetha ditšweletšwa tša go rekiša ka go fiša bakeng sa dikgwebo tše di atlegilego tša kgwebišano ya dinaga dišele ka Lesotho.
Dika tša bareki le taboo
Lesotho, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka Borwa bja Afrika, e na le dimelo tša moswananoši tša bareki le dithibelo tša setšo. Dika tša Moreki: . 1) Go amogela baeng: Batho ba Lesotho ka kakaretšo ba borutho e bile ba amogela baeng. Ba tšeela godimo go amogela baeng gomme ba dira boiteko bja go kgonthišetša gore baeng ba ikwa ba lokologile e bile ba lebogwa. 2) Go hlompha bagolo: Lesotho, go gatelelwa kudu go hlompha batho ba bagolo. Gantši bareki ba bontšha tlhompho ye ka go bitša bagolo ba bona ka direto tše itšego goba dipeelano tša lerato. 3) Setšhabeng: Maikutlo a setšhaba a tiile kua Lesotho, gomme se se atologela le dikamano tša bareki. Bareki ba na le tshekamelo ya go etiša pele bophelo bjo bobotse bja setšhaba go feta dikganyogo goba dinyakwa tša motho ka o tee ka o tee. Dithibelo tša Setšo: 1) Boitshwaro bja diaparo: Go bohlokwa go apara ka boikokobetšo ge o dirišana le bareki ba Lesotho. Go utolla diaparo go ka lebelelwa e le go hloka tlhompho goba gaešita le go kgopiša. 2) Sebaka sa motho ka noši: Lesotho e na le ditlwaelo tša leago tšeo di sa bolokago mabapi le sebaka sa motho ka noši. Go šwahlela sebaka sa motho ka noši go ka lebelelwa e le mo go tsenago ditaba gare goba mo go sa hlomphego. 3) Poledišano yeo e sego ya molomo: Ditšhupetšo tšeo e sego tša molomo di swere bohlokwa poledišanong ka gare ga setšo sa Lesotho. Go lebelela ka mahlo ka go lebanya ka nako e telele go ka hlathollwa e le go thulana goba mo go hlohlago. Go bohlokwa go kwešiša dimelo tše tša bareki le dithibelo tša setšo mola o boledišana le bareki go tšwa Lesotho ka temogo gore o se ke wa kgopiša goba go hlola go se kwešišane. Tsebo ye e tla kgontšha ditirišano tše di atlegilego, go godiša tlhomphano magareng ga gago le bareki ba gago go tšwa nageng ye ye e kgahlišago.
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Ka Lesotho, tshepedišo ya taolo ya meetlo e kgatha tema ye bohlokwa go laola kgwebišano ya boditšhabatšhaba le go netefatša gore dithoto di sepela ka polokego go putla mellwane ya yona. Naga e hlomile sete ya melawana le ditshepedišo tša go laola mekgwa ya yona ya meetlo, ka nepo ya go nolofatša kgwebišano mola e hlokomela tšhireletšo ya setšhaba. Sa mathomo, batho ka bomong goba ditheo tšeo di fihlago goba di tlogago Lesotho di swanetše go tsebagatša dithoto tša tšona mellwaneng ya meetlo. Se se akaretša go fa tshedimošo ye e tletšego ka ga mohuta wa dithoto, bontši bja tšona, le boleng bja tšona bakeng sa merero ya kelo. Go tlaleletša, basepedi ba swanetše go rwala ditokomane tša maeto tše di šomago tša go swana le diphasepoto le di-visa. Bahlankedi ba meetlo ba dira ditlhahlobo tše di theilwego godimo ga kelo ya kotsi go netefatša kobamelo ya melawana ya go reka ka ntle/romelwantle le go lwantšha mediro yeo e sego molaong ya go swana le go sepetša ka sephiring. Ba diriša didirišwa tše di fapa-fapanego go akaretša le di- X-ray scanner, dimpša tšeo di fofonelago dihlare-tagi le go hlahloba mmele bakeng sa go hlahloba ge e ba dilo tšeo di tsebagaditšwego di swana le tša kgonthe. Batho bao ba rekago dithoto ka ntle ba swanetše go tseba gore dithoto tše itšego di ka ba ka fase ga metšhelo ya go reka ka ntle goba metšhelo go ya ka mohuta wa tšona goba naga ya setlogo. Go oketša moo, diphemiti tše itšego goba dilaesense di ka nyakega bakeng sa ditšweletšwa tše di thibetšwego tše bjalo ka dithunya, dihlare goba ditšweletšwa tša diphoofolo tša lešoka tšeo di lego kotsing. Basepeding ba swanetše go ela hloko gape dilo tše di ileditšwego tšeo di sa dumelelwago go tsena Lesotho ka fase ga maemo afe goba afe. Tše di akaretša eupša ga di lekanyetšwe go diokobatši/dilo tša diokobatši; tšhelete ya bofora; dibetša/dithuthupi/dithuthupi tša mollo; didirišwa tša diswantšho tše di kgothaletšago bootswa tšeo di lego pepeneneng; ditšweletšwa tša bofora tšeo di gatakelago ditokelo tša thepa ya bohlale; mehuta/ditšweletšwa tša diphoofolo tša naga tše di šireleditšwego (ntle le ge di dumeletšwe); dilo tša dijo tše di senyegago ntle le disetifikeiti tša maphelo. Go akgofiša ditshepedišo tša go hlwekiša meetlo ge o fihla goba o tloga maemakepeng/maemafofaneng/mellwaneng ya Lesotho: 1. Netefatša ditokomane tše di nepagetšego: Eba le ditokomane ka moka tše di nyakegago tša maeto di lokile go bapa le bohlatse bja beng/tumelelo ya go reka ka ntle bakeng sa dithoto tšeo di sepelago le tšona. 2. Tlwaelane le ditshepedišo tša go tsebagatša: Boeletša ditlhahlo tša meetlo tša lefelong leo mabapi le diforomo tša dipolelo le tshedimošo ye e nyakegago. 3. obamela tefo ya motšhelo/motšhelo: Itokišetše ditefelo tšeo di ka bago gona tšeo di amanago le dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle/tše di rometšwego ka ntle ka go ba le ditšhelete tšeo di lego gona ge go nyakega. 4.Tirišana nakong ya ditlhahlobo: Latela ditaelo go tšwa go bahlankedi ba meetlo le tirišano nakong ya tshepedišo efe goba efe ya tlhahlobo. 5. Hlompha melao ya selegae: Phema go rwala dilo tše di ileditšwego, kwešiša tshepedišo ya molao ya Lesotho, le go obamela melawana yeo e beilwego ke balaodi ba meetlo. Ka go kwešiša le go obamela tshepedišo ya taolo ya meetlo ya Lesotho, bobedi batho ka bomong le dikgwebo ba ka netefatša maitemogelo a kgwebišano a boreledi mola ba hlompha tšhireletšo ya setšhaba le dinyakwa tša molao.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Mmušo wa Lesotho ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika. Bjalo ka leloko la Mokgatlo wa Dithoto wa Borwa bja Afrika (SACU), Lesotho e latela pholisi ya ditefišo ya ka ntle ye e tlwaelegilego ya dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Ditekanyetšo tša motšhelo wa go reka ka ntle ga Lesotho di fapana go ya ka mohuta wa dithoto tšeo di tlišwago ka ntle. Naga e na le tshepedišo ya ditefišo ya maemo a mararo, yeo e tsebjago bjalo ka Band 1, Band 2, le Band 3. Sehlopha sa 1 se bopilwe kudu ka dithoto tše bohlokwa tša go swana le dilo tša motheo tša dijo, ditšweletšwa tša dihlare, le ditseno tše itšego tša temo. Dithoto tše di lokolotšwe metšhelo ya go reka ka ntle goba di na le ditekanyo tša fase kudu tša motšhelo go netefatša gore di a kgonega le phihlelelo go setšhaba ka kakaretšo. Sehlopha sa 2 se akaretša didirišwa tše tala tša magareng tšeo di šomišwago ka mabaka a tšweletšo gammogo le ditšweletšwa tše di feditšwego tšeo di tšweleditšwego ka mo nageng. Metšhelo ya go reka ka ntle go dilo tše e magareng go šireletša diintasteri tša ka nageng le go tšwetša pele tšweletšo ya ka nageng. Band 3 e akaretša dithoto tša maemo a godimo goba tšeo e sego tša bohlokwa go akaretšwa dikoloi, didirišwa tša elektroniki tša maemo a godimo, le ditšweletšwa tše dingwe tša bareki tšeo di sa tšweletšwago ka mo nageng ka bontši bjo bogolo. Dithoto tše ka kakaretšo di na le ditekanyo tša godimo tša motšhelo wa go reka ka ntle tšeo di beilwego go nyamiša tšhomišo ye e feteletšego le go thekga kgolo ya diintasteri tša ka mo nageng. Lesotho e diriša gape ditefišo tše di itšego go dithoto tše dingwe go ya ka boima bja tšona goba bontši go e na le boleng bja tšona. Go tlaleletša, go ka ba le metšhelo ya tlaleletšo go swana le Motšhelo wa Boleng bjo bo Okeditšwego (VAT) wo o dirišwago go dithoto tše itšego tše di tšwago dinageng tša ka ntle ntlheng ya thekišo. Go bohlokwa go lemoga gore Lesotho e na le ditumellano tša kgwebišano le dinaga tše di fapanego le dihlopha tša selete tšeo di ka amago metšhelo ya yona ya go reka ka ntle. Mohlala, ka boleloko bja yona ka SACU, Lesotho e thabela phihlelelo ya kgetho go mebaraka ya Afrika Borwa ka fase ga tumelelano ya kgwebišano ye e lokologilego magareng ga dinagamaloko. Ka kakaretšo, tshepedišo ya motšhelo wa go reka ka ntle ga Lesotho e ikemišeditše go hwetša tekatekano magareng ga go šireletša diintasteri tša ka nageng mola e netefatša phihlelelo ye e sa bitšego kudu ya dithoto tše bohlokwa go badudi ba yona.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Lesotho, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika, e na le pholisi ya motšhelo yeo e hlomilwego bakeng sa dithoto tša yona tša thomelontle. Tshepedišo ya motšhelo e ikemišeditše go tšwetša pele kgolo ya ekonomi, go šireletša diintasteri tša selegae, le go tšweletša letseno go mmušo. E nngwe ya dikarolo tše bohlokwa tša pholisi ya motšhelo wa dithoto tša diromelwantle ya Lesotho ke Motšhelo wa Boleng bjo bo Okeditšwego (VAT). VAT e bewa go ditšweletšwa le ditirelo tše itšego ka ditekanyo tše di fapanego. Le ge go le bjalo, dithoto tše di romelwago ntle ka kakaretšo di lokolotšwe go VAT go hlohleletša kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Lesotho e bile e lefiša metšhelo ye e itšego go dilo tše di kgethilwego tša diromelwantle. Metšhelo ye e gapeletšwa kudu methopong ya tlhago go swana le ditaamane le meetse. Ditaemane ke karolo ye bohlokwa ya ekonomi ya Lesotho, ka fao go dirišwa tekanyo ye e itšego ya motšhelo go netefatša gore naga e holega mohloding wo wa bohlokwa. Ka mo go swanago, Lesotho e romela meetse dinageng tša baagišani go swana le Afrika Borwa gomme e lefiša motšhelo wo o itšego godimo ga setšweletšwa se. Go tlaleletša go metšhelo ye e itšego, Lesotho e diriša metšhelo ya meetlo go dithoto tše di fapafapanego tše di tšwago dinageng tša ka ntle gammogo le dilo tše dingwe tše di rometšwego ka ntle. Metšhelo ya meetlo e fapana go ya ka mohuta wa setšweletšwa seo se tlišwago ka ntle goba seo se romelwago ntle. Maikemišetšo ke go šireletša diintasteri tša ka nageng ka go dira gore ditšweletšwa tše di tšwago dinageng tša ka ntle di bitše kudu go feta tšeo di tšweleditšwego ka mo nageng. Go feta fao, Lesotho e tsenetše ditumellano tše ntši tša kgwebišano le dinaga tše dingwe le dihlopha tša selete tša go swana le SACU (Southern African Customs Union) tšeo di nago le khuetšo go melawana ya yona ya motšhelo wa dithoto tša diromelwantle. Ditumellano tše di ka fa ditefišo tše di kgethegilego goba ditokollo tša ditšweletšwa tše itšego tšeo di gwebišwago ka gare ga ditlhako tše. Ka kakaretšo, pholisi ya Lesotho ya motšhelo wa dithoto tša diromelwantle e nyaka go lekalekanya dikgahlego tša ekonomi ya ka nageng le dinyakwa tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Ka go lokolla dithoto tše di rometšwego ntle go VAT mola e gapeletša metšhelo ye e itšego go methopo ya tlhago ya bohlokwa go swana le ditaamane le meetse, naga e ikemišeditše go bobedi go godiša kgolo ya ekonomi le go godiša mehola go tšwa methopong ya yona mola e šireletša diintasteri tša ka nageng ka metšhelo ya meetlo moo go nyakegago.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Lesotho, naga yeo e sa tsenego naga ka borwa bja Afrika, e romela dithoto tša go fapafapana mebarakeng ya boditšhabatšhaba. Go netefatša boleng le kobamelo ya diromelwantle tše, mmušo wa Lesotho o phethagaditše tshepedišo ya Setifikeiti sa Diromelwantle. Setifikeiti sa Diromelwantle ke karolo ye bohlokwa ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba. E akaretša go netefatša gore ditšweletšwa tše di rometšwego ntle di fihlelela maemo a itšego, dinyakwa tša taolo, le go kgomarela diprothokhole tša polokego. Morero ke ho netefatsa bonnete le boleng ba thepa ho tloha Lesotho. Tshepetšo ya Lesotho ya Setifikeiti sa Diromelwantle e akaretša magato a mmalwa. Sa mathomo, baromelantle ba swanetše go ingwadiša le balaodi ba maleba ba go swana le Lefapha la Kgwebišano le Intasteri goba Bolaodi bja Lekgetho bja Lesotho (LRA). Boingwadišo bjo bo ba kgontšha go hwetša diphemiti tše di nyakegago le ditifikeiti tša go romela ntle ditšweletšwa tša bona. Sa bobedi, baromelantle ba swanetše go obamela melawana ye e itšego ya ditšweletšwa yeo e hlomilwego ke dinaga tšeo di rekago ka ntle. Melawana ye e ka ba e lebane le maemo a maphelo, go naganelwa ga tikologo, dinyakwa tša go swaya, goba ditokomane tše itšego tšeo di nyakegago bakeng sa tumelelo ya meetlo. Maemong a mangwe moo go nyakegago ditlhahlobo tša tlaleletšo goba diteko tša ditšweletšwa tše itšego tša go swana le dienywa goba dilo tša go dirwa ka lešela, baromelantle ba swanetše go fa ditokomane tša maleba tšeo di hlatselago gore dithoto tša bona di hlahlobja le go fihlelela maemo ao a nyakegago. Go feta fao, Lesotho e hlomile ditirišano le mekgatlo ya netefatšo ye e amogelwago boditšhabatšhaba go swana le SGS goba Bureau Veritas yeo e ka dirago ditlhahlobo legatong la barekiši ba ka ntle ka ntle ga naga. Se se thuša go kgonthišetša bareki ba dinaga dišele ka ga boleng le go kgomarela maemo ao a kgethilwego ka diromelwantle tša Lesotho. Tshepetšo ye e akaretša gape go hwetša disetifikeiti tša go swana le Ditifikeiti tša Bohlweki/Bohlweki bja Dimela (SPS) tša ditšweletšwa tša temo goba Ditifikeiti tša Naga ya Tšwago tšeo di tiišetšago gore dithoto tše di rometšwego ntle ka nnete di tšwa Lesotho. Go kaonafatša phadišano ya diromelwantle go ya pele, Lesotho e kgatha tema ka mafolofolo ditšhabeng tša ekonomi tša selete go swana le Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika (SADC). Go tšea karolo go netefatša go sepelelana le diprothokhole tša kgwebišano tše di tlwaelegilego go ralala le dinagamaloko mola go bula dibaka tša phihlelelo go mebaraka ye megolo ka ntle ga mellwane ya bosetšhaba. Ge re phetha,setifikeiti sa diromelwantle se se swanetšego se kgontšha dikgwebo ka Lesotho go hwetša go tshepagala ka kgwebišanong ya boditšhabatšhaba ka go kgomarela dinyakwa tša ditšweletšwa tša lefase ka bophara. E thuša go šireletša botumo bja diromelwantle tša Lesotho le go aga tshepo gare ga bareki ba boditšhabatšhaba, ka go realo e tsenya letsogo kgolong ya ekonomi ya naga.
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Lesotho, naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga ka Borwa bja Afrika, e fana ka sebopego sa moswananoši le seo se hlohlago bakeng sa ditiro tša dithulaganyo. Ditšhišinyo tše dingwe tša dithulaganyo tša Lesotho ke tše: 1. Dinamelwa: Mafelo a makgwakgwa a Lesotho a nyaka ditirelo tša dinamelwa tše di ka botwago. Dinamelwa tša tseleng ke mokgwa wo o tlwaelegilego kudu wa dinamelwa ka gare ga naga. Dikhamphani tša selegae tša go rwala dilori di fa ditirelo tša dinamelwa bakeng sa bobedi ditiro tša ka nageng le tša go tshela mellwane. 2. Polokelo: Dinolofatši tša polokelo ka Lesotho di lekanyeditšwe, eupša go na le dikgetho tšeo di lego gona kgauswi le metse ye megolo go swana le Maseru le Maputsoe. Mafelo a a polokelo a fana ka mafelo a motheo a polokelo ao a nago le magato a tšhireletšo a lekanego. . Diriša ditirelo tša moemedi wa go hlwekiša meetlo yo a nago le botumo bjo bobotse yo a ka swarago ditokomane ka moka tše di nyakegago le dinyakwa tša kobamelo. 4. Ditshelo tša Mellwane: Lesotho e abelana mellwane le Afrika Borwa, yeo e lego modirišani wa yona yo mogolo wa kgwebo. Lefelo la go tshela mollwane la Borogo bja Maseru ke lefelo leo le swaregilego kudu la go tsena le go tšwa bakeng sa dithoto magareng ga dinaga tše ka bobedi. Go eletšwa go ela hloko ditiego tšeo di ka bago gona mafelong a go tshela mellwane ka lebaka la ditlhahlobo tša meetlo le dipampiri. . 6. Dinamelwa tša Seporo: Le ge e le gore ga se tša hlabollwa kudu mo nakong ye, mananeokgoparara a ditimela a gona ka gare ga Lesotho kudu a šomišwa go rwala didirišwa tše tala go swana le ditšweletšwa tša meepo goba didirišwa tša kago bokgoleng bjo botelele ka bokgoni. 7.Maemakepe a ka Gare ga Naga/Kgatelopele ya Mananeokgoparara:Tlhabollo ya maemakepe a ka gare ga naga ao a kgokagantšwego ka dikgokagano tša ditimela e ka godiša kudu bokgoni bja dithulaganyo ka gare ga naga ka go fana ka mekgwa ye mengwe yeo e sa bitšego kudu ge e bapetšwa le dinamelwa tša tseleng. 8.Ditirišano tša Setšhaba le tša Phiraebete (PPP): Go kaonafatša bokgoni bja dithulaganyo ka Lesotho go ya pele, go hlohleletša di-PPP magareng ga ditheo tša mmušo le bakgathatema ba lekala la phraebete bao ba nago le bokgoni bja tlhabollo ya mananeokgoparara a dithulaganyo. Ka boripana, ditiro tša dithulaganyo ka Lesotho e ka ba tlhohlo ka lebaka la mafelo a yona a makgwakgwa le mananeokgoparara a lekanyeditšwego. Ditirelo tše di ka botwago tša dinamelwa, ditshepedišo tša go tloša dithoto tša meetlo le ditokomane tše di swanetšego di bohlokwa bakeng sa go šoma ka thelelo. Go tsenya letsogo go bafetiši ba dithoto bao ba nago le botumo bjo bobotse go ka nolofatša tshepedišo, mola go hlahloba dikgetho tša dinamelwa tša ditimela le go tšwetša pele di-PPP go ka godiša bokgoni bja kakaretšo bja dithulaganyo ka nageng.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Lesotho, naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika, e fana ka dikanale tše mmalwa tša bohlokwa tša boditšhabatšhaba tša theko le dipontšho gore dikgwebo di di hlahlobje. 1. Lesotho National Development Corporation (LNDC): LNDC ke setheo se bohlokwa sa mmuso se nang le boikarabelo ba ho hohela dipeeletso tsa linaheng tse ling tse tobileng le ho kgothaletsa kgwebo ka Lesotho. Ba fana ka thekgo le tlhahlo go bareki ba boditšhabatšhaba bao ba nyakago go hwetša ditšweletšwa go tšwa Lesotho. LNDC e rulaganya gape baromiwa ba kgwebo le go nolofatša dikopano tša kgwebo magareng ga baabi ba ka mo nageng le bareki ba dinaga dišele. 2. Molao wa Kgolo le Monyetla wa Afrika (AGOA): Lesotho ke ye nngwe ya dinaga tšeo di holegago ka fase ga AGOA, e lego maitapišo a mmušo wa United States ao a ikemišeditšego go katološa kgwebišano magareng ga US le ditšhaba tša Afrika tšeo di nago le maswanedi. Ka AGOA, baromelantle ba Lesotho ba ka fihlelela phihlelelo ya ntle le motšhelo mmarakeng wa Amerika bakeng sa ditšweletšwa tša go feta 6,800 go akaretšwa diaparo, dilo tša go dirwa ka lešela, dikarolo tša dikoloi, le tše dingwe. 3. Dipontšho tša Kgwebo: Lesotho e swara dipontšho tša kgwebo tša go fapafapana tšeo di gogelago bareki ba boditšhabatšhaba bao ba nago le kgahlego ya go hlahloba menyetla ya kgwebo ka nageng. Tše dingwe tša dipontšho tše tše bohlokwa di akaretša: a) Monyanya wa Bokgabo le Setšo wa Morija: Monyanya wo wa ngwaga le ngwaga o bontšha bokgabo bja setšo, bokgabo bja diatla, mmino, ditiragatšo tša go bina gammogo le mošomo wa bokgabo wa sebjalebjale go tšwa go boradibokgabo ba selegae. E fana ka sefala sa gore boradibokgabo ba kgokagane le bareki bao ba ka bago gona bao ba nago le kgahlego ka bokgabo bja Afrika. b) Pontšo ya Kgwebo ya Boditšhabatšhaba ya Lesotho (LITF): LITF ke pontšho ya mafapha a mantši yeo e dumelelago dikgwebo go tšwa mafapheng a go fapana go swana le temo, tšweletšo, theknolotši, boeti bj.bj., go bontšha ditšweletšwa goba ditirelo tša bona. Bareki ba boditšhabatšhaba ba ka boledišana le barekiši ba selegae nakong ya tiragalo ye. c) COL.IN.FEST: COL.IN.FEST ke pontšo e nepišitšwego go didirišwa tša go aga le theknolotši yeo e swarwago ngwaga le ngwaga kua Maseru - motse-mošate wa Lesotho. E šoma bjalo ka sebaka go dikhamphani tša boditšhabatšhaba tša kago goba baabi bao ba nyakago tirišano goba go hwetša ditšweletšwa tše di amanago le kago. 4. Diforamo tša Inthanete: Go nolofatša go ya pele dikanale tša theko ya boditšhabatšhaba tša Lesotho, diforamo tše di fapafapanego tša inthanete di ka šomišwa. Diwepesaete tša go swana le Alibaba.com le Tradekey.com di dumelela baabi ba Lesotho go bontšha ditšweletšwa tša bona go batheeletši ba lefase ka bophara, go akaretšwa le bareki ba boditšhabatšhaba bao ba nyakago menyetla ya go hwetša methopo ka Afrika. Ka go diriša dikanale tše tša bohlokwa tša theko ya boditšhabatšhaba le go tšea karolo dipontšhong tša kgwebo tša go swana le Morija Arts & Cultural Festival, Lesotho International Trade Fair (LITF), COL.IN.FEST, le go diriša diforamo tša inthanete tša go swana le Alibaba.com goba Tradekey.com, dikgwebo di ka kgotla ka bokgoni bja mmaraka wa Lesotho le go hloma ditirišano tše di enywago dienywa le baabi ba selegae.
Lesotho, dientšene tša go nyaka tšeo di šomišwago ka tlwaelo di akaretša: 1. Google - www.google.co.ls Google ke e nngwe ya dientšene tša go nyaka tše di tumilego kudu lefaseng ka bophara gomme e šomišwa kudu le Lesotho. E fana ka mehutahuta ya dipoelo tša nyakišišo ka dihlogo tše di fapanego. 2. Yahoo - www.yahoo.com Yahoo ke enjene e 'ngoe e tummeng ea ho batla e sebelisoang haholo Lesotho. E fana ka dipoelo tša nyakišišo gotee le ditaba, ditirelo tša imeile, le dikarolo tše dingwe go godiša boitemogelo bja mosediriši. 3. Bing - www.bing.com Bing ke entšene ya go nyaka yeo e laolwago ke Microsoft yeo e fago go nyaka mo go theilwego wepeng gammogo le bokgoni bja go nyaka diswantšho le bidio. E na le motheo o bohlokwa wa mosebedisi ka Lesotho. 4. DuckDuckGo - letata.com DuckDuckGo e tsebja ka go tsepelela ga yona go sephiri sa mosediriši ka go se latele mediro ya badiriši goba go dira gore dinyakišišo tša bona e be tša motho ka noši go ya ka histori ya go phetla. E hweditše botumo gare ga badiriši bao ba tšeelago godimo sephiri. 5. Letlakala la go Thoma - letlakala la go thoma.com StartPage e gatelela tšhireletšo ya sephiri ka go šoma bjalo ka motsenagare magareng ga badiriši le Google Search mola e fana ka bokgoni bja go nyaka bjo bo sa tsebjego le bjo bo sa latišišwego. 6. Yandex - yandex.com Yandex ke Russia-thehiloeng multinational koporasi fana ka mefuta e fapaneng ya ditshebeletso inthaneteng joaloka web batla, limmapa, phetolelo, litšoantšo, livideo hangata localized bakeng sa libakeng tse itseng tse kang Afrika. Tše ke tše dingwe tša dientšene tša go nyaka tšeo di šomišwago ka tlwaelo ka Lesotho tšeo di hlokomelago dikgetho tše di fapanego go swana le dinyakišišo tše di lebanego le sephiri goba tša morero wa kakaretšo maemong a selegae le a lefase ka bophara.

Matlakala a magolo a masehla

Lesotho, e tsebjago semmušo bjalo ka Mmušo wa Lesotho, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika. Le ge e le setšhaba se senyenyane, Lesotho e na le dipuku tše mmalwa tša bohlokwa tša matlakala a masehla tšeo di šomago bjalo ka methopo ye e nago le mohola go dikgwebo le batho ka bomong. Ke tše dingwe tša dipuku tša dipuku tše kgolo tša letlakala le lesehla ka Lesotho gotee le diwepesaete tša bona: 1. Yellow Pages Afrika Borwa - Lesotho: Bjalo ka e nngwe ya dipuku tša go eta pele tša matlakala a masehla tšeo di akaretšago dinaga tše ntši go akaretša Afrika Borwa le Lesotho, weposaete ye e fana ka mananeo a feletšego a dikgwebo tše di fapafapanego tšeo di šomago ka Lesotho. O ka hwetša tšhupamabaka ya bona go www.yellowpages.co.za. 2. The Moshoeshoe Directory: E reeletšwe ka Moshoeshoe I, mothei wa Lesotho ya sebjalebjale, directory ye e fana ka mehutahuta ya mananeo a kgwebo go ralala le diintasteri tše di fapanego ka gare ga naga. Webosaete ya bona ke www.moshoeshoe.co.ls. 3. Phonebook of Morocco - Lesotho: Directory ena e ikgethile ho fana ka tlhahisoleseding ya ho ikopanya le dikgwebo le batho ka bomong linaheng tse fapaneng lefatšeng ka bophara, ho akarelletsa le Lesotho. O ka fihlella directory ya bona ka ho toba bakeng sa Lesotho ho lesothovalley.com. . 5. Yellosa.co.za - LESOTHO Business Directory: Yellosa ke tšhupamabaka ye nngwe ye e tumilego ya dikgwebo tša inthaneteng yeo e hlankelago ditšhaba tše ntši tša Afrika go swana le Afrika Borwa gomme gape e akaretša mananeo a dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga dinaga tša kgauswi go swana le les oto – o ka etela letlakala la bona leo le ineetšego la selegae dihlongwa go www.yellosa.co.za/category/Lesuto . Dipuku tše tša ditšhupetšo di fa tshedimošo ya bohlokwa ka ga mehuta ye e fapanego ya dihlongwa tša go swana le dihotele, diresetšhurente, dipetlele/dikliniki, dipanka/dihlongwa tša ditšhelete, diofisi/ditirelo tša mmušo wa selegae, baabi ba dinamelwa (go swana le ditirelo tša dithekisi le khiro ya dikoloi), le tše dingwe tše ntši. Go fihlelela dipuku tše tša dipuku tša matlakala a masehla go ka ipontšha e le mo go thušago go batho bao ba nyakago ditirelo tše itšego goba dikgwebo tšeo di nyakago go dira dikgokagano le go boledišana le bareki/bareki bao ba ka bago gona ka Lesotho.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Lesotho, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika, e na le lefapha la kgwebo ya inthanete leo le hlabologago. Le ge naga e ka no se be le mohuta wo mogolo wa diforamo tša mabenkele a inthaneteng tše di hlomilwego go swana le dinaga tše kgolo, go sa na le diforamo tše mmalwa tše di lemogegago tša kgwebo ya inthanete tšeo di hlokomelago dinyakwa tša badudi. 1. Kahoo.shop: Ye ke ye nngwe ya mebaraka ye e etilego pele ya inthanete ka Lesotho, e fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa go akaretša elektroniki, diaparo, didirišwa tša ka gae, le tše dingwe. Webosaete e fana ka sefala se se loketšego le se se šireletšegilego gore barekiši ba bontšhe ditšweletšwa tša bona le bareki go reka. Webosaete: kahoo.shop 2. AfriBaba: AfriBaba ke sethala sa dipapatso tse tsepamisitsweng ho Afrika seo hape se sebetsang Lesotho. Le ge e šoma kudu bjalo ka kgoro ya papatšo ya ditirelo le ditšweletšwa tše di fapafapanego go e na le lefelo la kgwebo ya inthanete ka bolona, ​​e ka šoma bjalo ka kgoro ya go hwetša barekiši ba selegae bao ba fago dithoto ka go ikgokaganya thwii goba diwepesaete tša ka ntle. Webosaete: lesotho.afribaba.com 3. MalutiMall: MalutiMall ke sethaleng se sengwe seo se tšwelelago sa kgwebo ya inthanete ka Lesotho seo se fago lenaneo la ditšweletšwa tša bareki tše bjalo ka elektroniki, fenitšhara, dilo tša fešene, le tše dingwe go tšwa go barekiši ba go fapafapana ba lefelong leo. E fa badiriši dikgetho tša tefelo tše di šireletšegilego le ditirelo tša kabo tše di ka botwago ka gare ga naga ka boyona. Wepesaete: malutimal.co.ls 4. Jumia (Mmaraka wa Boditšhabatšhaba): Le ge e se ye e lebanyago go Lesotho e nnoši eupša e šoma go ralala le dinaga tše mmalwa tša Afrika go akaretšwa Lesotho ka dikgetho tša go romela tša boditšhabatšhaba tšeo di lego gona; Jumia ke e nngwe ya mebaraka e megolo ya inthanete ya Afrika yeo e fanago ka magoro a go fapafapana a ditšweletšwa tša go swana le didirišwa tša elektroniki, dilo tša fešene, ditšweletšwa tša botse, didirišwa tša ka gae bj.bj., go tšwa go barekiši ba selegae ka bobedi gammogo le barekiši ba boditšhabatšhaba bao ba romelago Lesotho. Wepesaete: jumia.co.ls Le ge diforamo tše di fa dibaka tša go reka ka inthanete ka gare ga mellwane ya Lesotho goba phihlelelo ya dinolofatši tša mabenkele a go tshela mellwane ka dinetweke tša ka ntle; go bohlokwa go lemoga gore go hwetšagala go ka fapana, gomme sebopego sa mabenkele a inthaneteng kua Lesotho se sa dutše se tšwelela. Ge kgwebo ya inthanete e tšwela pele go gola, go eletšwa go nyakišiša le go hlahloba diforamo tše bakeng sa tshedimošo ya moragorago kudu ka ga ditšweletšwa tše di lego gona le dikgetho tša phethagatšo ya ditaelo.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Lesotho, mmušo wa dithaba wa borwa bja Afrika, e ka no se be le mehutahuta ya diforamo tša ditaba tša leago ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe. Lega go le bjalo, go sa na le mafelo a sego kae a tumilego a go dira dikgokagano tša leago ao a dirišwago ka tlwaelo ke batho ba Lesotho. Tše dingwe tša diforamo tša ditaba tša leago gotee le di-URL tša bona tša weposaete ka Lesotho ke tše: 1. Facebook (https://www.facebook.com) - Facebook ka ntle le pelaelo ke e nngwe ya diforamo tša ditaba tša leago tšeo di šomišwago kudu lefaseng ka bophara, go akaretšwa Lesotho. E dumelela badiriši go hlama diprofaele, go kgokagana le bagwera le ba lapa, go abelana dipolelo le dinepe, go tsenela dihlopha, le tše dingwe. 2. Twitter (https://twitter.com) - Twitter e boetse e na le boteng bo hlokomelehang Lesotho. Ke sefala sa microblogging moo badiriši ba ka romelago di-tweet tšeo di nago le melaetša ya go ngwalwa yeo e lekanyeditšwego go ditlhaka tše 280. Badiriši ba ka latela ba bangwe gomme ba latelwa morago go dula ba mpshafaditšwe ka ditaba, ditshekamelo, goba dimpshafatšo tša motho ka noši. 3. WhatsApp (https://www.whatsapp.com) - Le ge WhatsApp e tsebja kudu bjalo ka tirišo ya melaetša ya di-smartphone lefaseng ka bophara, e bile e šoma bjalo ka sefala sa go dira dikgokagano tša leago ka Lesotho le dinageng tše dingwe tše dintši. Badiriši ba ka hlama dihlopha goba dipoledišano tša motho ka o tee ka o tee le ba lapa le bagwera mola ba fapantšha melaetša, dinoutse tša lentšu, diswantšho/dibidio. 4. Instagram (https://www.instagram.com) - Instagram ke sethaleng se seng se tummeng sa mecha ea litaba ea sechaba har'a batho ka bomong ba Lesotho ba thabela ho arolelana dikahare tse bonwang tse kang lifoto kapa livideo tse khutšoanyane le balatedi ba bona/metsoalle/lapa. 5.LinkedIn(www.linkedin.com)-LinkedIn ke sebaka sa setsebi sa marangrang se sebediswang haholo ke litsebi bakeng sa menyetla ya mosebetsi,ho pharaletseng sebediswa lefatšeng lohle ho akarelletsa le lesoto 6.YouTube(www.youtube.com)-Youtube,social meida sebaka bakeng sa ho arolelana divideo e leng na le e khōlō userbase ho pholletsa le lefatše ho akarelletsa le lesoto Hle ela hloko gore lenaneo le le ka no se be le le feletšego ka lebaka la diponagalo tša naga tša dijithale tšeo di tšwelago pele go tšwelela; ka fao go eletšwa ka mehla go hlahloba ditšhaba tša inthanete tša selegae tšeo di lebanego le Lesotho bakeng sa kwešišo ye e feletšego ya sebopego sa bjale sa ditaba tša leago ka nageng.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Lesotho ke naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga ka borwa bja Afrika. Le ge e le gore e na le ekonomi ye nnyane, go na le mekgatlo ye mmalwa ye bohlokwa ya intasteri yeo e tsenyago letsogo tlhabollong le kgolong ya mafapha a go fapafapana. Ke tše dingwe tša mekgatlo ye megolo ya intasteri ka Lesotho ka diwepesaete tša yona ka go latelana: 1. Lesotho Chamber of Commerce and Industry (LCCI) - LCCI ke e mong oa mekhatlo e tummeng ka ho fetisisa ea khoebo Lesotho, e emela mafapha a fapaneng a kang tlhahiso, ditshebeletso, temo, meepo, le kaho. Webosaete ya bona ke http://www.lcci.org.ls. 2. Federation of Association of Women Entrepreneurs in Lesotho (FAWEL) - FAWEL e ikemišeditše go thekga le go matlafatša borakgwebo ba basadi ka go fana ka tlhahlo, menyetla ya go dira dikgokagano, le bobueletši bja pholisi. O ka hwetša tshedimošo ye ntši ka ga FAWEL go http://fawel.org.ls. 3. Lesotho Association for Research & Development Group (LARDG) - LARDG e tšwetša pele mediro ya nyakišišo le diprotšeke tša tlhabollo go ralala le mafapha a mantši go akaretšwa thuto, tlhokomelo ya maphelo, temo, tšhireletšo ya tikologo, le boitlhamelo bja theknolotši. Etela weposaete ya bona go http://lardg.co.ls go hwetša dintlha tše dingwe. 4. Lesotho Hotel & Hospitality Association (LHHA) - LHHA e emela dikgahlego tša dihotele, di-lodge, dintlo tša baeti gammogo le dibapadi tše dingwe ka gare ga intasteri ya go amogela baeng go tšwetša pele mediro ya boeti ka gare ga Lesotho. Go ithuta ka botlalo ka ga maitapišo a LHHA goba dinolofatši tša maloko a yona etela http://lhhaleswesale.co.za/. 5.Lesotho Bankers Association- Mokgatlo o lebišitše tlhokomelo go tirišano magareng ga dipanka tšeo di šomago ka gare ga lekala la ditšhelete la Lesotho go hlabolla ditirelo tša panka tša boitlhamelo tšeo di sepetšago kgolo ya ekonomi.Tshedimošo ye e itšego mabapi le maloko e ka hwetšwa go https://www.banksinles.com/. Tše ke mehlala ye mmalwa fela ya mekgatlo ye mengwe ye bohlokwa ya intasteri yeo e šomago ka gare ga mafapha a go fapana moruong wa Lesotho.Mekgatlo ye e kgatha tema ye bohlokwa go tšwetša pele dikgahlego tša kgwebo,dinyakišišo,tlhabollo,le boeti mola e maatlafatša ekonomi. Go eletšwa go hlahloba diwepesaete tša bona bakeng sa tshedimošo ye e feletšego kudu ka ga mediro ya bona, maloko, le maitapišo ao a itšego a intasteri.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Lesotho, e tsebjago semmušo bjalo ka Mmušo wa Lesotho, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika. Go sa šetšwe go ba setšhaba se senyenyane, e na le ikonomi e phelago yeo e ithekgilego kudu ka temo, dilo tše di dirilwego ka lešela le meepo. Diwepesaete tše dingwe tše di tumilego tša ekonomi le tša kgwebo tšeo di amanago le Lesotho ke tše: 1. Lefapha la Kgwebo le Indasteri Lesotho: Webosaete ya semmušo ya mmušo yeo e fago tshedimošo ka ga melawana ya kgwebo, melawana, menyetla ya dipeeletšo, le methopo ye mengwe ya maleba. Wepesaete: http://www.moti.gov.ls/ . 2. Lesotho National Development Corporation (LNDC): Mokgatlo wo o ikarabelago ka go godiša dipeeletšo mafapheng a go fapafapana go swana le tšweletšo, kgwebo ya temo, boeti, le theknolotši. Wepesaete: https://www.lndc.org.ls/ . 3. Central Bank of Lesotho: Webosaete ya semmušo ya panka ya bogareng ya naga e abelana tshedimošo ya bohlokwa mabapi le pholisi ya tšhelete, melawana ya panka, ditekanyo tša phapanyetsano, . le dipalopalo tša ekonomi. Wepesaete: https://www.panka ya bogareng.org.ls/ 4. Bolaodi bja Lekgetho bja Lesotho (LRA): LRA e hlokomela melawana ya motšhelo le taolo ka nageng. Webosaete ya bona e fana ka tshedimošo ye e amanago le motšhelo go dikgwebo tšeo di šomago ka Lesotho goba tšeo di nago le kgahlego ya go beeletša ka Lesotho. Wepesaete: http://lra.co.ls/ . 5. Marketers Association of South Africa - MASA LESOTHO Kgaolo: Le ge e se ka go tia weposaete ya ekonomi goba ya kgwebo yeo e kgethegilego go Lesotho ka boyona, . ke sefala se bohlokwa seo se kgokaganyago babapatši go ralala le dinaga tše ka bobedi ka ditiragalo tša go dira dikgokagano, . diseminare,le go abelana tsebo. Wepesaete: http://masamarketing.co.za/lesmahold/legae Diwepesaete tše di fa temogo ya bohlokwa ka tikologo ya kgwebo ya Lesothogives phihlello ya ditheo tsa mmuso tse bohlokwa,ditshepediso tsa lekgetho,menyetla ya dipeeletso,dihlongwa tsa dipanka,le ditsela tsa ntshetsopele e itseng ya indasteri.Ka tsebo ena,o ka hlahloba dikgonagalo tse ding kapa ditirišano ka gare ga setšhaba se sa borwa bja Afrika

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Lesotho ke naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga ka borwa bja Afrika. Ikonomi ya naga ye e ithekgile kudu ka temo, meepo le dilo tše di dirilwego ka lešela. Lesotho e na le diwepesaete tše mmalwa moo o ka hwetšago ya data ya kgwebo le tshedimošo ye e tletšego. Tše dingwe tša diwepesaete gotee le di-URL tša tšona ka go latelana ke tše: 1. Bolaodi ba Lekgetho la Lesotho (LRA) - Dipalopalo tsa Kgwebo: Webosaete ye e fana ka dipalopalo tša kgwebišano tše di feletšego tša Lesotho, go akaretšwa datha ya dithoto tša ka ntle le tša diromelwantle ka dithoto, dinaga tša setlogo/tšeo di yago gona, le balekane ba kgwebo. URL: https://www.lra.org.ls/ditirelo-tša-thekgo-ditšweletšwa/dipalopalo-tša-kgwebišano/ 2. Lefapha la Kgwebo le Indasteri: Webosaete ya semmušo ya Lefapha la Kgwebišano le Intasteri e fa tshedimošo ka ga dikarolo tše di fapafapanego tša kgwebo ka Lesotho, go akaretšwa menyetla ya dipeeletšo, melawana ya kgwebo, melawana, le tšwetšopele ya diromelwantle. URL: https://www.intasteri.gov.ls/ . 3. Datha ye e Bulegilego ya Panka ya Lefase: Kgoro ya data ye e bulegilego ya Panka ya Lefase e fa phihlelelo go disete tša data tše di fapafapanego tšeo di akaretšago dikarolo tše di fapanego tša ekonomi ya Lesotho, go akaretšwa ditšhupetšo tša kgwebišano tša go swana le dithoto tša ka ntle le diromelwantle. URL: https://data.worldbank.org/naga/lesotho 4. Mmapa wa Kgwebo wa Setsi sa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba (ITC): Mmapa wa Kgwebišano wa ITC o fa dipono tša tirišano go hlahloba diphallo tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba tšeo di akaretšago Lesotho. E fana ka dipalopalo tša go reka ka ntle/romelwantle ka botlalo ka legoro la setšweletšwa goba dithoto tše di itšego. URL: https://www.mapa wa kgwebo.org/Lesotho Tše ke methopo ye mengwe ye e ka botwago moo o ka hwetšago tshedimošo ye e ka botwago ka ga mediro ya kgwebo ka Lesotho. Hle ela hloko gore diwepesaete tše di ka nyaka go nyakišiša gape go hwetša dintlha tše di itšego go ya ka dinyakwa tša gago. Go eletšwa go netefatša go nepagala le go botega ga datha efe goba efe yeo e hweditšwego go tšwa methopong ya batho ba boraro pele o tšea diphetho dife goba dife tša kgwebo tšeo di theilwego go tšona.

Diforamo tša B2b

Lesotho ke naga ye nnyane yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa bja Afrika. Le ge e ka no se tsebje kudu, Lesotho e na le diforamo tše mmalwa tša B2B tšeo di hlokomelago dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga naga. Ke tše dingwe tša diforamo tša B2B ka Lesotho: 1. BizForTrade (www.bizfortrade.com): BizForTrade ke sethala sa inthanete seo se kgokaganyago dikgwebo le borakgwebo ka Lesotho. E fa sebaka sa gore dikhamphani di bontšhe ditšweletšwa le ditirelo tša tšona, go kgontšha ditirišano tša kgwebo le kgwebo. 2. Basalice Business Directory (www.basalicedirectory.com): Basalice Business Directory ke sethala se seng sa B2B se itseng Lesotho. E šoma bjalo ka tšhupamabaka ya inthanete ya diintasteri tše di fapanego, e dumelela dikgwebo go lokeletša ditšweletšwa le ditirelo tša tšona le go kgokagana le balekane bao ba ka bago gona goba bareki. 3. LeRegistre (www.leregistre.co.ls): LeRegistre ke mmaraka wa dijithale wo o hlamilwego ka go lebanya bakeng sa ditšweletšwa tša temo ka Lesotho. E kgontšha balemirui, barekiši, barekiši ba dithoto ka moka, le bakgathatema ba bangwe ka lekaleng la temo go gweba ka ditšweletšwa tša bona thwii ka sefala sa inthanete. 4. Lebenkele la Inthanete la Maseru (www.maseruonlineshop.com): Le ge e se sefala sa B2B ka mo go kgethegilego, Lebenkele la Inthanete la Maseru le fana ka mohuta wa ditšweletšwa go bareki le dikgwebo ka Maseru, motse-mošate wa Lesotho. 5. Best Of Southern Africa (www.bestofsouthernafrica.co.za): Le ge e sa tsepelela fela mmarakeng wa B2B wa Lesotho, Best Of Southern Africa e fana ka mananeo a dikgwebo tše di fapafapanego go ralala le dinaga tša Borwa bja Afrika go akaretšwa Lesotho. Go bohlokwa go lemoga gore diforamo tše di ka fapana go ya ka tekanyo ya tshepedišo le go tsepelela ga intasteri. Diforamo tše dingwe di ka ba le mešomo ye e lekanyeditšwego mola tše dingwe di fa ditirelo tše di feletšego kudu tšeo di rulagantšwego go ya ka mafapha a itšego a go swana le temo goba kgwebišano ya kakaretšo. Dula o gopola gore go hwetšagala le go tuma go ka fapana ge nako e dutše e e-ya; ka fao go eletšwa go dira nyakišišo ya tlaleletšo goba go rerišana le dipuku tša kgwebo tša selegae bakeng sa tshedimošo ya moragorago kudu go diforamo tša B2B ka Lesotho.
//