More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Suriname, yeo e tsebjago semmušo e le Repabliki ya Suriname, ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Ka baagi ba batho ba ka bago 600,000, ke ye nngwe ya dinaga tšeo di se nago badudi ba bantši kudu kontinenteng. Suriname e ile ya hwetša tokologo go tšwa go Netherlands ka 1975 gomme e sa dutše e le setho sa Commonwealth ya Dutch. Ka baka leo, Sedutch se amogelwa e le leleme la semmušo, mola Sranan Tongo, e lego leleme la se-creole leo le theilwego Seisemane, le bolelwa kudu gare ga badudi ba lefelong leo. Sebopego sa naga se bopilwe kudu ka dithokgwa tša pula e ntši tša tropike le di-savannah. E abelana mellwane le Guyana ka bodikela, French Guiana ka bohlabela le Brazil ka borwa. Dimela le diphoofolo tše di fapa-fapanego tša Suriname di e dira gore e be lefelo le le kgahlišago bakeng sa boeti bja tikologo. Paramaribo e šoma e le bobedi motse-mošate wa Suriname le lefelo le legolo kudu la ditoropong. Motse wo o phelago o bontšha motswako wa moswananoši wa meago ya bokoloniale ya Dutch yeo e hlakantšwego le dibopego tša mebalabala tša kota. Setsi sa yona sa histori se tsebagaditšwe bjalo ka lefelo la Bohwa bja Lefase la UNESCO ka lebaka la meago ya yona ye e bolokilwego gabotse ya go tloga mehleng ya bokoloniale. Setšo sa Suriname se bontšha go fapafapana ga yona ga merafe yeo e akaretšago batho ba Setlogo (Ma-Amerindian), ma-Creole (ditlogolo tša makgoba a Maafrika), Mahindustani (ditlogolo tša bašomi ba ma-Indentured ba ma-India), ma-Java (ditlogolo tša go tšwa Indonesia), bafaladi ba China gammogo le dihlopha tše dingwe tše nnyane tša merafe. Ikonomi e ithekgile kudu ka methopo ya tlhago ya go swana le meepo ya bauxite - Suriname e swere ye nngwe ya dipeeletšo tše kgolo kudu lefaseng - meepo ya gauta le go nyakišiša oli. Lekala la temo le lona le tsenya letsogo kudu mo ekonoming ya lona ka ditšweletšwa tša go swana le reisi e lego diromelwantle tše kgolo. Go sa šetšwe ditlhohlo tše dingwe tša go swana le bodiidi le phihlelelo ya tlhokomelo ya maphelo mafelong a kgole, Suriname e thabela go tsepama ga dipolotiki ge e bapetšwa le dinaga tša kgauswi. E dirile dikgatelopele ka go katološa dibaka tša thuto go badudi ba yona bao ba nago le ditekanyo tša go bala le go ngwala tša ka godimo ga 90%. Mo mengwageng ya morago bjale go bile le maitapišo a go ya go tlhabollo ya go ya go ile ka maitapišo a pabalelo ao a lebišitšwego go boloka mafelo ao a humilego ka mehuta ya diphedi go swana le Central Suriname Nature Reserve, lefelo la Bohwa bja Lefase la UNESCO. Naga e bile e tšea karolo ka mafolofolo mekgatlong ya selete le ya boditšhabatšhaba, go swana le Mokgatlo wa Ditšhaba tša Amerika Borwa (UNASUR) le Setšhaba sa Caribbean (CARICOM). Ka boripana, Suriname ke naga e nyenyane eupša e le yeo e nago le ditšo tše di fapa-fapanego yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Methopo ya yona ye e humilego ya tlhago, bohwa bja moswananoši bja tša meago le boikgafo bja tlhabollo ya go ya go ile di e dira setšhaba se se kgahlišago go se hlahloba.
Tšhelete ya Setšhaba
Suriname, yeo e tsebjago semmušo e le Repabliki ya Suriname, ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Tšhelete ya Suriname ke Dolara ya Suriname (SRD). Dolara ya Suriname e bile tšhelete ya semmušo ya Suriname go tloga ka 2004, e tšeela tšhelete ya peleng yeo e bitšwago guilder ya Suriname legato. Khoutu ya ISO ya Dolara ya Suriname ke SRD gomme leswao la yona ke $. E arotšwe ka disente tše 100. Panka e Kgolo ya Suriname, yeo gape e tsebjago e le De Nederlandsche Bank N.V., e na le boikarabelo bja go ntšha le go laola go phatlalatšwa ga tšhelete kua Suriname. Panka e kgatha tema ye bohlokwa go hlokomela go tsepama ga ditšhelete le go laola infleišene. Ikonomi ya Suriname e ithekgile kudu ka methopo ya tlhago e bjalo ka bauxite, gauta, oli le temo. Diintasteri tše di tsenya letsogo kudu go GDP ya yona le ditseno tša diromelwantle. Ka lebaka leo, go fetofetoga ga ditheko tša dithoto tša lefase ka bophara go ka ama boleng bja Dolara ya Suriname. Mo mengwageng ya morago bjale, ka lebaka la ditlhohlo tša ekonomi tše di fapafapanego tšeo naga e lebanego le tšona go akaretšwa ditekanyo tša godimo tša infleišene le dikoloto tše di nabilego tša ka ntle, go bile le ditiragalo tšeo ditekanyo tša phapantšho di fetofetogilego kgahlanong le ditšhelete tše kgolo tša boditšhabatšhaba go swana le tolara ya Amerika goba Euro. Go netefatša maemo a ditšhelete ao a tsepamego ka gare ga mellwane ya yona, balaodi ba hlokomela kgauswi ditekanyo tša phapantšho le go tsena ditaba gare ge go nyakega go laola diphetogo dife goba dife tše bohlokwa. Le ge go le bjalo go bohlokwa go lemoga gore go sa šetšwe ditsenogare tše, go sa na le go fetofetoga mo gongwe ka ditekanyong tša phapantšho nako le nako. Ka kakaretšo, mola go lemoga diphetogo tšeo di ka bago gona tša tšhelete go bohlokwa ge o dira kgwebo goba o sepela go ya/ka gare ga Suriname; go bohlokwa go gopola gore peakanyo ya maleba e ka fokotša dikotsi dife goba dife tšeo di amanago le diphetogo tša ditekanyo tša phapantšho ya dinaga dišele.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tšhelete ya semmušo ya Suriname ke tolara ya Suriname (SRD). Ge e le ditekanyo tša phapantšho kgahlanong le ditšhelete tše kgolo tša lefase, hle ela hloko gore di ka fetoga gomme di ka fapana go ya ka mabaka a mmalwa. Go tloga ka November 2021, ditekanyo tša phapanyetsano tše di akanyetšwago ke: 1 USD (Dolara ya United States) = 21 SRD 1 EUR (Euro) = 24 SRD 1 GBP (Ponto ya Brithani) = 28 SRD 1 CAD (dolara ya Canada) = 16 SRD Hle dula o gopola gore ditekanyo tše ke kakanyo fela gomme di ka fetofetoga ge nako e dutše e eya.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Suriname, yeo e tsebjago semmušo e le Repabliki ya Suriname, ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. E fapafapane ka setšo gomme e keteka menyanya ye mentši le matšatši a maikhutšo a setšhaba ngwaga ka moka. E nngwe ya menyanya e bohlokwa kudu le yeo e ketekwago kudu kua Suriname ke Letšatši la Tokologo. E wela ka November 25th, letšatši le le gopola tokologo ya naga go tšwa pušong ya bokoloniale ya Dutch ka 1975. Le swailwe ka diparade, meletlo ya go emiša folaga, ditiragatšo tša setšo le dipontšho tša dithuthupi tša mollo. Batho ba kopana go keteka botšhaba bja bona ka boikgantšho le ka lethabo. Monyanya o mongwe o bohlokwa kua Suriname ke Keti Koti goba Letšatši la Tokologo. E ketekwa ka la 1 Phupu ngwaga o mongwe le o mongwe, e swaya tokologo bokgobeng go batho ba setlogo sa Maafrika. Tiragalo ye e swantšhetša botee gomme e bontšha setšo se se humilego sa Maafrika-Suriname ka mmino, tantshi, diaparo tša setšo, dithulaganyo tša go anega dikanegelo ka histori ya bagologolo, le dilo tše di fapafapanego tše di thabišago tša go apea. Monyanya wa Holi Pagwa goba Phagwah o swere bohlokwa bjo bogolo kudu go badudi ba Suriname ba setlogo sa ma-India. E ketekwa ka March nakong ya letšatši la ngwedi o tletšego la kgwedi ya Phalguna (go ya ka almanaka ya ma-Hindu), monyanya wo o phelago o bontšha phenyo godimo ga matla a mabe ka go gaša meetse a mebala le go tlotša diphofo tša tlhago tšeo di bitšwago ‘abir’ go ditho tša lapa, bagwera gaešita le batho bao ba sa ba tsebego. Moya o tlala ka ditshego ge bohle ba lebala diphapano tša bona mola ba keteka lerato le segwera. Go feta fao, ‘Divali’ goba Diwali ke monyanya wo mongwe wa bohlokwa go badudi ba Suriname bao ba nago le medu ya India. E tsebja gape bjalo ka ‘Monyanya wa Mabone,’ Divali e laetša botse bjo bo fenyago bobe ka go boneša mabone a oli ao a bitšwago ‘diyas’. Malapa a kgabiša magae a ona ka mabone; go fapantšha dimpho; lokišetša dimonamone tše bose; apara diaparo tša setšo; dithuthupi tša mollo tša go boneša; dira meetlo ya bodumedi bakeng sa go nyaka ditšhegofatšo go medimo e bjalo ka Modimogadi Lakshmi (Modimogadi wa Lehumo); thabela ditiragatšo tša mmino; le go tšea karolo dipolelong tša go tantsha tšeo di bontšhago dikanegelo tša dinonwane tša India. Menyanya ye e bohlokwa kua Suriname e kopanya batho bao ba tšwago ditlogong tše di fapa-fapanego, e kgothaletša botee, go fapantšha setšo le go bontšha bohwa bjo bo humilego bja setšhaba. Ke karolo ya bohlokwa ya boitšhupo bja Suriname le bohlatse bja go ba ga yona ga ditšo tše dintši.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Suriname ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. E na le ekonomi ye e hlakantšwego ka temo, meepo, le ditirelo tšeo di kgathago tema ye bohlokwa. Mabapi le kgwebišano, Suriname e be e dutše e lebeletše kudu go fapantšha diromelwantle tša yona le go godiša dikamano tša dinagamaloko tše pedi le dinaga tše di fapanego. Dithoto tše dikgolo tša diromelwantle tša Suriname di akaretša alumina, gauta, oli, dikota, metšhene le didirišwa tša mohlagase, reisi, ditšweletšwa tša dihlapi le dikhemikhale. Alumina le gauta ke methopo ya mathomo ya letseno la ekonomi ya naga. Methopo ye ya tlhago e gogetše babeeletši ba mmalwa ba dinaga dišele mo mengwageng ya morago bjale. Balekane ba mathomo ba diromelwantle ba Suriname ke Belgium-Luxembourg Economic Union (BLEU), Canada, United States, Switzerland, Fora le China. Dinaga tše kudu di reka ka ntle aluminiamo oxide (alumina), oli ya peteroleamo goba diminerale tša bituminous (oli ye tala), diore tša aluminiamo & dikonsentrate (bauxite) go tšwa Suriname. Go tšwetša pele go fapafapana ga kgwebišano go ya pele le go fokotša go ithekga ka dithoto tša setšo tša go swana le mafapha a alumina le meepo ya gauta a nnoši; Suriname e nyaka go katološa go ba gona ga yona ga mmaraka ka kgwebišanong ya boditšhabatšhaba ka go hlahloba ditirišano tše di ka bago gona le ditšhaba tše dingwe go ralala le mafapha a go fapana a go swana le temo le ditirelo. Mmušo o bile le mafolofolo go goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle ka magato a go fapafapana a go swana le ditšhušumetšo tša motšhelo go hlohleletša kgolo ya ekonomi le tlhabollo ka gare ga naga. Mokgwa wo o ikemišeditše go godiša phadišano mola o hlola dibaka tše ntši tša gore dikgwebo tša ka nageng di tsene mebarakeng ya lefase ka bophara. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore ka lebaka la bogolo bja yona bjo bonnyane bja badudi le mananeokgoparara a intasteri a lekanyeditšwego ge a bapetšwa le diekonomi tše kgolo ka seleteng; Baromelwantle ba Suriname ba lebane le ditlhohlo tše di amanago le tekanyo ge go tliwa go fihlelela mebaraka ya lefase ka bophara ka bokgoni. Ka lebaka leo; ba ithekgile kudu ka ditirišano goba dikgwebo tša mohlakanelwa le difeme tša boditšhabatšhaba bakeng sa phihlelelo ya mmaraka dinageng tša ka ntle. Ge re phetha, . Boemo bja kgwebišano bja Suriname bo hlohleletšwa kudu ke diromelwantle tša diintasteri tša meepo ya alumina/gauta eupša maitapišo a dirilwe go ya go go fapantšha ekonomi ka go hlahloba mafapha a maswa a go swana le temo/ditirelo. Dikamano tša kgwebišano tša dinagamaloko tše pedi di gona kudu le Belgium-Luxembourg Economic Union (BLEU), Canada, United States, Switzerland, Fora le China. Go goketša dipeeletšo tše ntši tša dinaga tša ka ntle le go tšwetša pele go fapafapana ga kgwebišano; mmušo o fana ka ditšhušumetšo tša motšhelo le magato a mangwe a go godiša phadišano ya naga lefaseng ka bophara. Le ge go le bjalo, ditlhohlo tše di amanago le tekanyo le mananeokgoparara a intasteri a lekanyeditšwego di sa le gona go baromelantle ba Suriname go fihlelela mebaraka ya lefase ka bophara ka bokgoni.
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Bokgoni bja Suriname bja tlhabollo ya mmaraka wa kgwebišano ya dinaga dišele bo a holofetša ka lebaka la lefelo la yona la maano, bontši bja methopo ya tlhago, le go tsepama ga ekonomi mo go golago. Sa pele, Suriname e lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa, e e nea phihlelelo e bonolo bobedi Amerika Leboa le Yuropa. Boemo bjo bjo bo holago bja thutafase bo e dira gore e be lefelo le lebotse la kgwebo ya selete le dinamelwa. Go ba kgauswi ga Suriname le mebaraka ye megolo ka Amerika Leboa le Yuropa go tšweletša dibaka tše bohlokwa tša diintasteri tšeo di lebanego le diromelwantle. Sa bobedi, Suriname e humile ka methopo ya tlhago ya go swana le gauta, bauxite, oli, dikota, le ditšweletšwa tša temo. Methopo ye e bopa mokokotlo wa ekonomi ya naga gomme e fa bokgoni bjo bogolo bja kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Ka go nyakišiša gabotse le mekgwa ya taolo ya go ya go ile yeo e lego gona, Suriname e ka goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle tšeo di lebišitšwego go šomiša methopo ye ka bokgoni. Go tlaleletša, mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego, Suriname e dirile dikgato tše kgolo go kaonafatša go tsepama ga yona ga ekonomi. Mmušo o phethagaditše dipeakanyoleswa tše di nyakegago go tšwetša pele melawana ye e nago le bogwera bja kgwebo le go goketša dipeeletšo tša thwii tša dinaga tša ka ntle. Dipeakanyoleswa tše di lebišitše go go oketšega ga tshepo ya babeeletši le go maatlafatša ditswalano tša kgwebo le ditšhaba tše dingwe. Go feta fao, Suriname e thabela ditumelelano tša kgwebišano tša kgetho le dinaga tše mmalwa tša go swana le dinagamaloko tša CARICOM (Setšhaba sa Caribbean) le dinaga tša Kopano ya Yuropa ka tumelelano ya yona ya go kopana le Kopano ya Yuropa ka fase ga Tumelelano ya Cotonou. Ditumellano tše di fa ditefišo tše di fokoditšwego goba phihlelelo ya ntle le motšhelo mebarakeng ye bakeng sa dithoto tše itšego tšeo di tšweleditšwego goba di romelwago ntle ke dikgwebo tša Suriname. Go feta fao, mmaraka wa ka nageng wo o golago ka gare ga Suriname ka bowona o fa dibaka tše ntši go dikgwebo tšeo di nyakago go katološa ka mo nageng pele di hlahloba mebaraka ya boditšhabatšhaba go ya pele. Ge letseno la motho ka o tee ka o tee le hlatloga gare ga badudi ba yona ba batho ba go ka ba dikete tše 600, go na le nyakego ye e oketšegago ya dithoto tše di fapafapanego tše di tšwago dinageng tša ka ntle go akaretšwa ditšweletšwa tša bareki go swana le didirišwa tša elektroniki goba dikoloi. Ge re phetha, . Suriname e na le bokgoni bjo bogolo bja go hlabolla mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga dišele ka lebaka la lefelo la yona la maano leo le kgokaganyago Amerika Leboa le Yuropa; methopo e mentši ya tlhago; maitapišo ao a tšwelago pele a go ya go botsitso bja ekonomi; ditumellano tša kgwebišano tša kgetho le dihlopha tša selete tša go swana le CARICOM; mmaraka wa ka nageng wo o golago. Ka melawana ya maleba, tlhabollo ya mananeokgoparara, le peeletšo ye e nepišitšwego, Suriname e ka hlahloba le go šomiša bokgoni bja yona bjo bo sa šomišwago bja kgwebišano ya dinaga tša ka ntle.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa bakeng sa kgwebo ya dinaga dišele kua Suriname, go na le mabaka a mmalwa ao a swanetšego go elwa hloko e le gore o kgotlelele nyakego ya mmaraka ka mo go atlegilego. Sa pele le sa bohlokwa kudu, go bohlokwa go dira nyakišišo ye e tseneletšego ya mmaraka go šupa dinyakwa le dikgetho tša bareki ba Suriname. Se se ka akaretša go sekaseka ya data ya palo ya batho, ditšhupetšo tša ekonomi le ditshekamelo tša bareki. Ka go kwešiša motheo wa bareki wo o nepišitšwego, motho a ka kgetha ditšweletšwa tšeo go nago le kgonagalo ya gore di amogelwe gabotse. Ka ge Suriname e na le baagi ba go fapafapana bao ba nago le ditlogo tše di fapanego tša setšo, go fa mohuta wa ditšweletšwa tšeo di hlokomelago ditatso le dikgetho tše di fapanego e ka ba leano le bohlale. Se se ka akaretša go kgetha dithoto go tšwa diintastering tše di fapa-fapanego tše bjalo ka diaparo, didirišwa tša elektroniki, dijo le dino, ditlolo goba gaešita le mediro ya setšo ya diatla. Go fana ka kgetho ye e nabilego go tla thuša go goketša bareki ba bantši le go oketša bokgoni bja thekišo. Go feta moo, go nagana ka lefelo la Suriname la thutafase kua Amerika Borwa kgaufsi le selete sa Caribbean go ka nyaka gore go nyakišišwe dibaka tšeo di ka bago gona tša kgwebo ya lefelong leo. Go šupa dithoto tše di tumilego tša selete goba dilo tšeo di nago le boipiletšo bja go selaganya ditšo go ka godiša katlego ya mmaraka go ya pele. Ditšweletšwa tše di ka akaretša dinoko tša go swana le nutmeg goba sinamone go tšwa dinageng tša kgauswi goba dilo tša moswananoši tša diatla tšeo di tšweleditšwego ke bašomi ba diatla ba lefelong leo tšeo di bontšhago setšo sa Caribbean seo se abelanwago. Go tlaleletša, go ela hloko dimelo tše itšego tša ekonomi ya Suriname go ka thuša go fokotša dikgetho tša ditšweletšwa. Ka mohlala, go lebiša tlhokomelo dithotong tša go ya go ile goba ditšweletšwa tšeo di sa senyetšego tikologo go ka sepelelana le temošo e golago ya tikologo ka gare ga naga. Sa mafelelo eupša sa bohlokwa, go bea leihlo go ditshekamelo tše di tšwelelago lefaseng ka bophara gammogo le ka mo nageng go tla kgontšha dikgwebo go fetoša kgetho ya tšona go ya ka fao. Go dula o mpshafaditšwe ka ga theknolotši ye mpsha goba dikgetho tša bareki go ka netefatša go dula pele ga baphadišani go kgotsofatša dinyakwa tše di tšwelelago ka gare ga mmaraka wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle wa Suriname. Ge re phetha, go kgetha magoro a ditšweletšwa tša go rekiša ka go fiša bakeng sa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle ka Suriname go nyaka go kwešiša dipalopalo tša batho tša selegae le go fapafapana ga setšo mola gape go lebelelwa dibaka tša kgwebišano ya selete gotee le dimelo tše itšego tša ekonomi. Dinyakišišo tša mmaraka gotee le tshekatsheko ya tshekamelo di thuša motho go kgetha ka maano dithoto tša go rekiša tšeo go nago le kgonagalo ya gore di goge šedi ya bareki tšeo di feleletšago ka dikgwebo tše di atlegilego ka gare ga mmaraka wo o phelago.
Dika tša bareki le taboo
Suriname, yeo e tsebjago semmušo e le Repabliki ya Suriname, ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Ka baagi ba fapa-fapanego, setšo se se humilego le histori ya moswananoši, Suriname e na le sete ya yona ya dimelo tša bareki le dithibelo tšeo kgwebo le ge e le efe goba motho ka o tee ka o tee a swanetšego go di lemoga. Dika tša Moreki: . 1. Mehutahuta ya Setšo: Suriname ke legae la merafo e fapa-fapanego go akaretša le ma-Creole, ma-Hindustan (a setlogo sa ma-India), ma-Java (a setlogo sa ma-Indonesia), ma-Maroon (ditlogolo tša makgoba a ma-Afrika), ma-China le ma-Amerindia a setlogo. Ka baka leo, go bonagala bareki ba Suriname ba e-na le ditlogo tše di fapa-fapanego tša setšo. 2. Go bolela maleme a mantši: Le ge Sedutch e le leleme la semmušo kua Suriname, Sranan Tongo (leleme la Secreole) le maleme a mangwe a mmalwa a go swana le Sehindi le Sejava di bolelwa kudu gare ga ditšhaba tše di fapanego. Dikgwebo di swanetše go nagana ka go hlokomela bareki ba ba maleme a mantši. 3. Collectivism: Setšhaba sa Suriname se bea bohlokwa bjo bo phagamego dikamano tša setšhaba le tša lapa le le katološitšwego. Go dira diphetho go ka akaretša go boledišana le ditho tša lapa goba bagwera ba kgaufsi pele o dira dikgetho tša go reka. 4. Bohlokwa bja Dikamano tša Botho: Go aga go bota ka dikgokagano tša motho ka noši go bohlokwa kudu go direng kgwebo kua Suriname. Ditiragalo tša go dira dikgokagano le matseno a motho ka noši di ka thuša go hloma dikamano tše tiilego le bareki. Dilo tšeo di ileditšwego: . 1.Racial goba Ethnic Insensitivity: Bjalo ka setšhaba sa ditšo tše dintši seo se nago le histori ye bohloko yeo e amanago le bokgoba le go dira dikoloni, go bohlokwa go efoga mehuta efe goba efe ya go hloka kwelobohloko ya morafe goba morafe ge o dirišana le bareki kua Suriname. 2.Bodumedi: Ditumelo tša bodumedi di kgatha tema ye bohlokwa go batho ba bantši bao ba dulago Suriname. Go lebelelwa e le go hloka mekgwa go sola goba go se hlomphe mekgwa ya bodumedi ya motho yo mongwe. 3.Dipolotiki: Dipoledišano tša dipolotiki di ka ba le kwelobohloko ka lebaka la dikgopolo tše di fapanego ka ditiragalo tša histori tše di fapanego goba baetapele ba dipolotiki go tšwa ditlogong tša merafe ye e fapanego. Go kaone gore o se tsenele dingangišano tša dipolitiki ntle le ge o laleditšwe ka go lebanya ke balekane ba gago. In summary , go kwešiša go fapafapana ga setšo mo go lego gona Suriname le go hlompha mekgwa ya setšo, dikamano tša motho ka noši, le go kwagala ga histori ke senotlelo sa katlego ge o dirišana le bareki go tšwa nageng ye.
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Suriname ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Ge e le ka tshepedišo ya yona ya taolo ya meetlo le ditlhahlo, tše ke dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di ela hloko. Tshepedišo ya Taolo ya Meetlo: Suriname e na le tshepedišo e hlomilwego gabotse ya taolo ya meetlo yeo e lego gona bakeng sa go laola go sepela ga dithoto, batho le tšhelete go putla mellwane ya yona. Taolo ya Dithoto e na le maikarabelo a go gapeletša melawana ye. 1. Dinyakwa tša go Tsena: Baeti ba swanetše go ba le phasepoto ye e šomago yeo e šetšego bonnyane dikgwedi tše tshela tša go šoma ge ba tsena. Ditšhaba tše dingwe di ka nyaka visa, ka gona go eletšwa go hlahloba le Botseta bja Suriname goba Consulate pele o tšea leeto. 2. Diforomo tša Kgoeletšo: Basepeding ba swanetše go tlatša diforomo tša kgoeletšo ya meetlo ge ba fihla le ge ba tloga. Diforomo tše di swanetše go lokeletša ka nepo dilo ka moka tšeo di tlišitšwego ka nageng goba tšeo di tšwago nageng, go akaretšwa dilo tša bohlokwa, didirišwa tša elektroniki, dihlare, bjalobjalo. 3. Dilo tše di Thibetšwego: Suriname e na le melawana e tiilego mabapi le dilo tše di ileditšwego tše bjalo ka dihlare-tagi, dithunya le dithunya, dithoto tša bofora, ditšweletšwa tša mehuta ya diphedi tšeo di lego kotsing (manake ya tlou) le dilo tše di kgothaletšago bootswa. Go reka ka ntle goba go leka go tliša dilo tše go ka feletša ka dikotlo tše šoro. 4. Melawana ya Tšhelete: Go na le mellwane ya palo ya tšhelete yeo e ka tlišwago goba ya ntšhwa Suriname ntle le go e tsebagatša go balaodi ba meetlo. Go eletšwa go rerišana le ntlo ya gago ya botseta ya selegae mabapi le ditlhahlo tše di itšego mabapi le dithibelo tša tšhelete pele ga leeto la gago. 5. Dikabo tša go se lefelwe motšhelo: Go na le dikabo tša go se lefelwe motšhelo tša go tliša dithoto tše itšego ka Suriname bakeng sa go dirišwa ke motho ka noši go swana le diaparo le didirišwa tša elektroniki tša motho ka noši; le ge go le bjalo ditšhelete tše di feteletšego di ka ba ka fase ga metšhelo le metšhelo. 6.Ditlhahlobo tša Dithoto: Ditlhahlobo tša go se kgethe ke bahlankedi ba meetlo di ka direga maemakepeng a go tsena goba a go tšwa e le gore go netefatšwe kobamelo ya melawana yeo e boletšwego pejana Go ikokobeletša ka tirišano nakong ya ditlhahlobo tšeo go letetšwe go tšwa go basepedi ka moka 7.Prohibited Export Items:Moepo dihlahiswa tse kang khauta hloka ditokomane nepahetseng ho tloha mehloling e dumeletsweng ha di romelantle Go bohlokwa gore baeti bao ba tsenago Suriname go tšwa dinageng tša ka ntle ba tlwaelane pele ga nako le melawana ye go efoga mathata afe goba afe goba dikotlo.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Suriname ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Naga e phethagaditše pholisi ya motšhelo wa go reka ka ntle go laola go elela ga dithoto tšeo di tsenago mellwaneng ya yona. Ditefišo tša go reka ka ntle ka Suriname di laolwa ke tshepedišo ya Ditefišo tša Kgetho tša Kakaretšo (GPT), yeo e fago ditekanyo tša kgetho go dinaga tše itšego tšeo di arotšwego bjalo ka dinagamaloko tša letseno la fase, tšeo di sa hlabologago kudu, goba tša Setšhaba sa Caribbean (CARICOM). Ka fase ga tshepedišo ye, dithoto tše di tšwago dinageng tše di le ka fase ga ditekanyo tša fase tša ditefišo ge di bapetšwa le ditšhaba tše dingwe. Ditekanyetšo tše di itšego tša motšhelo wa go reka ka ntle di fapana go ya ka mohuta wa dithoto tšeo di tlišwago ka ntle. Go fa mohlala, dilo tša motheo tša dijo tša go swana le reisi le bupi ka tlwaelo di lokolotšwe go metšhelo ya go reka ka ntle e le gore go kgonthišišwe tšhireletšo ya dijo go badudi. Ka lehlakoreng le lengwe, dilo tša maemo a godimo le dithoto tšeo e sego tša bohlokwa di ka goketša ditekanyo tše di phagamego tša ditefišo. Go feta fao, Suriname e diriša motšhelo wa boleng bjo bo okeditšwego (VAT) go bontši bja dithoto tša ka ntle ka seelo sa maemo sa 10%. Motšhelo wo wa tlaleletšo o balwa go ya ka boleng bja meetlo gotee le metšhelo efe goba efe ye e šomago le metšhelo ya dithoto. Go bohlokwa go lemoga gore Suriname e na le ditumellano tša kgwebišano tša dinaga tše pedi le dinaga tše dingwe tšeo di ka amago gape metšhelo ya go reka ka ntle. Ditumellano tše di ikemišeditše go tšwetša pele kgwebišano magareng ga ditšhaba tšeo di tšeago karolo ka go fokotša goba go fediša ditefišo go ditšweletšwa tše itšego. Ka boripana, pholisi ya motšhelo wa dithoto tša ka ntle ya Suriname e akaretša go phethagatša ditekanyo tša ditefišo tše di fapanego tšeo di theilwego godimo ga dithoto le go fana ka tshwaro ya kgetho go dinaga tše itšego ka tshepedišo ya GPT. VAT e dirišwa gape ka seelo sa maemo sa 10% go bontši bja dithoto tša ka ntle.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Suriname ke naga yeo e lego Amerika Borwa gomme e phethagaditše melawana ye e fapanego ya motšhelo wa diromelwantle go laola mediro ya yona ya kgwebišano. Mmušo wa Suriname o šomiša metšhelo ya diromelwantle bjalo ka mokgwa wa go tšweletša letseno, go šireletša diintasteri tša ka nageng le go tšwetša pele tlhabollo ya go ya go ile. Pholisi ya motšhelo wa diromelwantle ya Suriname e lebeletše kudu mafapha a mmalwa a bohlokwa a go swana le meepo, temo, dithokgwa, le dihlapi. Ka lefapheng la meepo, Suriname e gapeletša metšhelo ya diromelwantle go diminerale tša go swana le gauta le bauxite. Metšhelo ye e fapana go ya ka mohuta wa diminerale tšeo di romelwago ntle gomme e hlamilwe go netefatša gore naga e hwetša karolo ya yona ye e lokilego ya ditseno go tšwa methopong ya yona ya tlhago. Ka lekaleng la temo, Suriname e hlohleletša tlaleletšo ya boleng ka go gapeletša metšhelo ya godimo ya diromelwantle go dithoto tša mathomo ge di bapetšwa le ditšweletšwa tša temo tše di šomišitšwego. Pholisi ye e ikemišeditše go tšwetša pele diintasteri tša ka nageng tša go šoma le go hlola dibaka tša mešomo ka gare ga naga. Ka mo go swanago, ka lekaleng la dithokgwa, Suriname e phethagatša melawana ya motšhelo wa diromelwantle ye e nepišitšwego go ditšweletšwa tša dikota tšeo di theilwego godimo ga maemo a tšona a boleng bjo bo okeditšwego. Mokgwa wo o hlohleletša tshepedišo ya dikota tša ka nageng mola o nyamiša diromelwantle tša dikota tše tala. Mabapi le dihlapi, Suriname e gapeletša makgetho a itšego ao a theilwego godimo ga mehuta ya mehuta ya diphedi gammogo le dihlopha tša bogolo goba boima bja dihlapi tšeo di romelwago ntle go tšwa meetseng a yona. Mokgwa wo wa motšhelo o nyaka go laola mediro ya go rea dihlapi ka go tšwetša pele mekgwa ya go ya go ile mola o netefatša tšhomišo ye e loketšego ya methopo ya ka lewatleng. Go bohlokwa go lemoga gore pholisi ya motšhelo wa diromelwantle ya Suriname e laolwa ke kelo ye e tšwelago pele le dipeakanyo tše di theilwego godimo ga maemo a ekonomi ao a fetogago le dinepo tša tlhabollo. Mmušo o hlokomela kgauswi ditshekamelo tša mmaraka le dinyakwa tša lefase ka bophara ka nepo ya go hlokomela phadišano mola o godiša mehola go bobedi baromelantle le ekonomi ya ka nageng. Ka kakaretšo, mokgwa wa Suriname wo o fapafapanego wa go phethagatša melawana ya motšhelo wa diromelwantle o laetša boikgafo bja go ya go kgolo ya go ya go ile ka go šireletša diintasteri tša ka nageng mola e kaonafatša tlhagišo ya letseno go tšwa methopong ya yona ye mentši ya tlhago.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Suriname, yeo e tsebjago semmušo e le Repabliki ya Suriname, ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Naga e ikgantšha ka mehuta ye e fapanego ya ditšweletšwa tša diromelwantle gomme e phethagaditše ditshepedišo tša go fapafapana tša netefatšo go netefatša boleng le bonnete bja diromelwantle tša yona. Legoro le tee le legolo la diromelwantle la Suriname ke ditšweletšwa tša temo. Naga ye e tšweletša le go romela ntle mehutahuta ya dienywa tša tropike go swana le dipanana, dimanko, diphaenapole, le dienywa tša citrus. Ditšweletšwa tše di laolwa ke ditshepedišo tša netefatšo tšeo di netefatšago go kgomarela ga tšona maemo a boditšhabatšhaba a polokego ya dijo. Go feta moo, Suriname e tsebja ka intaseteri ya yona ya dikota. Naga e romela ntle dikota tša maemo a godimo tša go swana le Greenheart, Wana (yeo gape e tsebjago bjalo ka kota ya Kabbes), Purpleheart, le tše dingwe. Go hlokomela mekgwa ya go ya go ile medirong ya go rema dihlare mola e boloka tikologo, intasteri ya dikota ka Suriname e latela melawana ye e tiilego mabapi le ditumelelo tša go rema dihlare le ditifikeiti tša taolo ya dithokgwa tša go ya go ile. Go tlaleletša go temo le dikota, Suriname gape e romela ntle methopo ya diminerale go akaretšwa gauta le oli. Dikhamphani tšeo di amegago go ntšha methopo ye di swanetše go hwetša dilaesense tša maleba go tšwa go balaodi pele di thoma go šoma. Go tlaleletša, ba swanetše go obamela melawana ya bosetšhaba mabapi le dithekniki tša meepo tšeo di fokotšago khuetšo ya tikologo. Balaodi ba Suriname ba etiša pele go boloka go ba pepeneneng medirong ya kgwebišano mola ba netefatša go kgomarela maemo a boditšhabatšhaba. Kgoro ya Kgwebo le Intasteri (CCIS) e dirišana le ditheo tše dingwe tša mmušo go hloma ditlhahlo tša baromelantle bao ba ikemišeditšego go romela dithoto dinageng tša ka ntle. Baromelantle ba swanetše go fihlelela dikelo tše di itšego tše di amanago le magato a taolo ya boleng bja setšweletšwa nakong ya ditshepedišo tša tšweletšo. Magato a a akaretša go obamela maemo a polokego a selegae gammogo le go kgomarela melawana ye e itšego yeo e beilwego ke mebaraka ye e nepišitšwego. Go nolofatša mekgwa ya kgwebišano ye e šomago gabotse magareng ga dinaga lefaseng ka bophara, Suriname e amogetše gape ditshepedišo tša ditokomane tša elektroniki tša go swana le disetifikeiti tša setlogo tša elektroniki (e-COOs). Tshepetšo ye ya titšithale e godiša bokgoni bja go netefatša setlogo sa setšweletšwa mola e fokotša dipampiri tšeo ka setšo di amanago le mešomo ya go swara ditokomane tša mmele. Ka kakaretšo, ka go tsenya tirišong ditshepedišo tše thata tša netefatšo go ralala le mafapha a go fapafapana go swana le temo, diintasteri tša meepo ya dithokgwa go bapa le go amogela ditshepedišo tša sebjalebjale tša ditokomane tša titšithale; Suriname e netefatša gore ditšweletšwa tša bona tša diromelwantle di fihlelela maemo a boleng bja boditšhabatšhaba mola e godiša go ba pepeneneng ka mekgweng ya kgwebišano.
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Suriname ke naga e nyenyane ya Amerika Borwa yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la kontinente. Go sa šetšwe bogolo bja yona, Suriname e na le tshepedišo e hlabolotšwego gabotse ya dithulaganyo yeo e nolofatšago kgwebo le dinamelwa ka gare le ka ntle ga naga. Tšhišinyo e nngwe e lemogegago ya dithulaganyo kua Suriname ke boema-kepe bja Paramaribo, bjo bo lego boemong bjo bobotse kgaufsi le ditsela tše dikgolo tša dikepe. E šoma bjalo ka lefelo la bohlokwa la dithoto tša ka ntle le diromelwantle, e swara dithoto tša go fapafapana tša go swana le ditšweletšwa tša temo, diminerale, le dithoto tše di tšweleditšwego. Boemakepe ga bo neelane fela ka didirišwa tša go swara ditshelo tše di šomago gabotse eupša gape bo fa ditharollo tša polokelo ya mehuta ye e fapanego ya merwalo. Bakeng sa dinamelwa tša naga, Suriname e na le netweke e kgolo ya ditsela yeo e kgokaganyago metse e megolo le ditoropo. Ditsela tše ka tlwaelo di hlokometšwe gabotse gomme di nolofatša go sepela ga dithoto nageng ka bophara. Ditirelo tša go rwala dilori di hwetšagala gabonolo bakeng sa bobedi kabo ya ka nageng le dithomelo tša go putla mellwane dinageng tša kgaufsi. Go godiša gape kgokagano ka gare ga Suriname, ditirelo tša go rwala merwalo ka difofane di kgatha tema ye bohlokwa go sepetšeng dithoto tšeo di nago le nako goba tša boleng bjo bo phagamego. Boema-fofane bja Boditšhabatšhaba bja Johan Adolf Pengel kua Paramaribo ke kgoro e kgolo ya ditiro tša merwalo ya sefofane. Dikhamphani tše mmalwa tša difofane di nea difofane tša ka mehla tšeo di kgokaganyago Suriname le mafelo ao o yago go ona go phatša Amerika Borwa, Amerika Leboa, Yuropa le ka kua ga yona. Mabapi le melawana ya meetlo le dinyakwa tša ditokomane ka intastering ya dithulaganyo ya Suriname, go bohlokwa go boledišana le bašomiši ba dithoto bao ba nago le botumo bjo bobotse goba baabi ba dithulaganyo bao ba nago le bokgoni bja go sepetša ditshepedišo tše ka thelelo. Ba ka thuša ka ditshepedišo tša go hlwekiša dithoto tša meetlo ba netefatša kobamelo ya melawana ye e šomago mola ba fokotša ditiego goba ditshenyagalelo tša tlaleletšo. Go feta moo, ditirelo tše mmalwa tša go romela dithoto di šoma ka gare ga Suriname di nea dikgetho tše di ka botwago tša go iša ka ntlo le ntlo bakeng sa diphuthelwana tše dinyenyane goba ditokomane bobedi ka nageng le boditšhabatšhabeng. Go bohlokwa go bolela gore ka lebaka la lefelo la yona la thutafase leo le dikologilwego ke dithokgwa tše di kitimago le meetse a go swana le dinoka goba meboto; mekgwa ye mengwe ya dinamelwa go swana le dikepe tša dinoka goba dikepe di ka šomišwa ge go fihlelelwa mafelong a kgole kudu moo kgokagano ya ditsela tša setšo e ka bago e lekanyeditšwe. Ka kakaretšo, Suriname e ikgantšha ka mananeokgoparara a dithulaganyo ao a šomago gabotse ka maemakepe a yona, tshepedišo ya netweke ya ditsela go bapa le maemafofane ao a hlokomelago dinyakwa tša naga tša go reka ka ntle/go romela ntle. Go boledišana le balekane ba dithulaganyo bao ba nago le maitemogelo go ka netefatša gore go šoma gabotse le kabo ye e lego nakong, go tsenya letsogo go phallo ye e šomago gabotse ya dithoto ka gare ga Suriname.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Suriname ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Le ge e na le ekonomi ye nnyane, naga e fana ka dikanale tše mmalwa tše bohlokwa tša boditšhabatšhaba tša theko le dipontšho tša kgwebo tša tlhabollo ya kgwebo. Ditsela tše dingwe tše di lemogegago bakeng sa bareki ba ditšhaba-tšhaba le dipontšho tša kgwebo kua Suriname ke tše: 1. Mmaraka o tee wa CARICOM le Ekonomi (CSME): Suriname ke leloko la Setšhaba sa Caribbean (CARICOM) gomme e holega go tšwa go maitapišo a mmaraka a tlwaelegilego a CSME. Se se fa dibaka tša dikanale tša theko tša selete, go akaretšwa phihlelelo ya dithoto le ditirelo go ralala le ditšhaba tša Caribbean. 2. Selekane sa Kopano ya Yuropa (EU): . Suriname e na le tumelelano ya tirišano ya ekonomi le EU, yeo e tsebjago bjalo ka Tumelelano ya Selekane sa Ekonomi ya CARIFORUM-EU. Se se hlola dibaka tša gore bareki ba boditšhabatšhaba ba boledišane le dikgwebo tša Suriname ka mafapheng a go fapafapana a go swana le temo, tšweletšo, dithokgwa, le ditirelo. 3 Seboka sa Lefase ka Bophara sa Bokgwebo: Bjalo ka karolo ya maitapišo a yona a go tšwetša pele borakgwebo le dipeeletšo ka Suriname, mmušo o swara Seboka sa Lefase ka Bophara sa Bokgwebo nako le nako. Seboka se se goketša baetapele ba dikgwebo tša boditšhabatšhaba, babeeletši, batšweletši ba melawana, le borakgwebo bao ba nago le kgahlego ya go hlahloba dibaka tša kgwebo ka Suriname. 4 Thomo ya Kgwebo ya Suriname: . Mmušo ka dinako tše dingwe o rulaganya baromiwa ba kgwebišano go ya dinageng tše di fapanego lefaseng ka bophara go tšwetša pele diromelwantle go tšwa Suriname mola o goketša dipeeletšo tša thwii tša dinaga tša ka ntle (FDI) ka mafapheng a go fapafapana a ekonomi ya wona. Dimišene tše di šoma bjalo ka diforamo moo bareki ba boditšhabatšhaba ba ka kgokaganago le baabi ba ka mo nageng goba ba hlahloba ditirišano tšeo di ka bago gona. 5 Dipontšho tša Boditšhabatšhaba tša Kgwebo: Suriname e tšea karolo dipontšhong tše di fapa-fapanego tša kgwebo ya boditšhabatšhaba go bontšha ditšweletšwa tša yona le go goketša bareki ba dinaga dišele. Dipontšho tše dingwe tše di lemogegago tša kgwebo di akaretša: - Latin America Seafood Expo: Pontšo ye e lebeletše kudu go bontšha ditšweletšwa tša dijo tša ka lewatleng go tšwa dinageng tša Latin America. - Expo Sobramesa: Ke pontšho ya ngwaga le ngwaga ya kgwebo yeo e tšwetšago pele ditšweletšwa tše di amanago le dijo tša selegae go swana le dinoko, dino tše dinyenyane. - Macapá International Fair: Le ge e direga go putla mollwane wa baagišani wa French Guiana kua Brazil ngwaga le ngwaga e amogela bapontšhi go tšwa dinageng tše dintši bao ba neago ditšweletšwa tše di fapa-fapanego. - Pontšo ya Temo le Temo ya Diphoofolo: Pontšo ya kgwebo yeo e ineetšego go tšwetša pele ditšweletšwa tša temo le temo ya diphoofolo, yeo e fago sefala sa bareki ba boditšhabatšhaba go hlahloba diromelwantle tša temothuo ya Suriname. Dikanale tše tša theko le dipontšho tša kgwebo di fa bareki ba boditšhabatšhaba dibaka tša bohlokwa tša go boledišana le dikgwebo tša Suriname, go hlahloba ditirišano tšeo di ka bago gona, go hwetša ditšweletšwa, le go katološa dinetweke tša bona tša baabi. Go bohlokwa gore bao ba nago le kgahlego ba dule ba mpshafaditšwe ka ga ditiragalo tše di tlago ka methopo ya semmušo go swana le ditheo tša mmušo tša tšwetšopele ya kgwebišano goba diphapoši tša kgwebo.
Kua Suriname, dientšene tša go nyaka tšeo di dirišwago kudu di swana le tšeo di dirišwago lefaseng ka bophara. Dientšene tše dingwe tše di tumilego tša go nyaka kua Suriname gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. Google (www.google.com) - Bjalo ka entšene ya go nyaka yeo e šomišwago kudu lefaseng ka bophara, Google le yona e šomišwa kudu kua Suriname. E fana ka dipoelo tša nyakišišo tše di feletšego go ralala le magoro a go fapafapana. 2. Bing (www.bing.com) - Bing ya Microsoft ke entšene e nngwe ya go nyaka yeo e dirišwago ka tlwaelo kua Suriname. E fana ka go nyaka wepe, go nyaka diswantšho, go nyaka bidio, diapdeite tša ditaba, le tše dingwe. 3. Yahoo (www.yahoo.com) - Yahoo Search ke enjene ya go nyaka ye e tsebegago yeo e fago bokgoni bja go nyaka wepe ka kakaretšo gotee le dihlogo tša ditaba le dikarolo tše dingwe. 4. DuckDuckGo (duckduckgo.com) - E tsebja ka go tsepelela ga yona sephiri, DuckDuckGo ga e latele ya data ya mosediriši goba go boloka tshedimošo ya motho go swana le dientšene tše dingwe tša go nyaka tše di tlwaelegilego. 5. Startpage (startpage.com) - Startpage e etiša pele sephiri sa mosediriši ka go fetišetša dinyakišišo go Google ka go se tsebje mola e fana ka dikarolo tša go godiša sephiri tša go swana le go se be le dikhukhi tša go latela goba go tšea aterese ya IP. 6. Ecosia (www.ecosia.org) - Ecosia ke mokgwa wo mongwe wa moswananoši wo o neelago karolo ye bohlokwa ya letseno la yona la papatšo go ya go bjala mehlare lefaseng ka bophara bakeng sa maitapišo a go tšwetša pele. 7. Yandex (yandex.ru) – Le ge e le gore ga se ya tuma kudu ge e bapetšwa le tše dingwe tšeo di boletšwego ka mo godimo, Yandex e šoma bjalo ka koporasi ya dinaga tše dintši yeo e theilwego Russia yeo e fago ditirelo go akaretšwa go nyaka wepe le go dira mmapa ka maleme a mantši. Tše ke tše dingwe tša dientšene tša go nyaka tšeo di dirišwago ka tlwaelo kua Suriname; le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore batho ka bomong ba ka ba le dikgetho tša motho ka noši ka mabaka a go fapana a go swana le tšhomišo goba dinyakwa tše itšego tša diteng ge ba kgetha sedirišwa sa go nyaka seo ba se kgethilego.

Matlakala a magolo a masehla

Suriname ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Ke tše dingwe tša matlakala a magolo a masehla kua Suriname gotee le diwepesaete tša ona: 1. Yellow Pages Suriname (www.yellowpages.sr): Ye ke tšhupamabaka ya semmušo ya matlakala a masehla ya Suriname. E fana ka lenaneo le le feletšego la dikgwebo le ditirelo tše di fapanego go ralala le diintasteri tše di fapanego. 2. SuriPages (www.suripages.com): SuriPages ke tšhupetšo e nngwe e tumilego ya matlakala a masehla kua Suriname. E fana ka polokelongtshedimosetso e pharaletseng ya dikgwebo le mekgatlo categorized ka lefapha, ho etsa hore ho be bonolo ho fumana tlhahisoleseding ya ho ikopanya le diaterese. 3. De Bedrijvengids (www.debedrijvengids-sr.com): De Bedrijvengids ke tšhupamabaka ya kgwebo ye e tsebegago kudu kua Suriname yeo e lokeletšago dikhamphani tšeo di šomago mafapheng a fapafapanego a go swana le go amogela baeng, ditšhelete, boeti le tše dingwe. 4. Matlakala a Dinantie (www.dinantiespages.com): Matlakala a Dinantie ke tšhupamabaka ya matlakala a masehla ya selegae yeo e akaretšago dikgwebo tšeo di lego kudu Paramaribo – motse-mošate wa Suriname – le tikologo ya yona. 5. Business Directory SR (directorysr.business.site): Business Directory SR e lebišitše tlhokomelo go tšwetša pele dikgwebo tše nnyane tša selegae ka sefala sa bona sa mananeo a inthaneteng. Tše ke tše dingwe feela tša dipuku tša dipuku tše dikgolo tša matlakala a masehla tšeo di hwetšagalago kua Suriname, tšeo di neago dintlha tša kgokagano bakeng sa dikgwebo tšeo di akaretšago mafapha a fapa-fapanego a bjalo ka mabenkele, go amogela baeng, tlhokomelo ya tša maphelo le ditirelo tša setsebi. Go tlaleletša, dikgwebo tše ntši di ka ba le diwepesaete tša tšona tše di ineetšego goba diprofaele tša ditaba tša leago tšeo di ka hwetšwago ka dientšene tša go nyaka goba ka go ikgokaganya le mekgatlo ye e itšego ya intasteri bakeng sa tshedimošo ye ntši.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Suriname ke naga e nyenyane ya Amerika Borwa yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la kontinente. Go sa šetšwe bogolo bja yona, Suriname e bile le kgolo ye kgolo ka lefapheng la yona la kgwebo ya inthanete nywageng ya morago bjale. Tše dingwe tša diforamo tše kgolo tša kgwebo ya inthanete tša naga gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. Haskey: Haskey (https://www.haskeysuriname.com) ke sethaleng e etellang pele e-commerce Suriname, e fana ka mefuta e fapaneng ya dihlahiswa ho akarelletsa le elektronike, feshene, disebediswa tsa lapeng, le ho feta. E fana ka dikgetho tše di loketšego tša tefo le go iša dithoto mafelong a go fapafapana go ralala le naga. 2. Online Shopping Suriname: Online Shopping Suriname (https://onlineshoppingsuriname.com) ke e hlahang e-commerce sethaleng seo se ikemišeditšego go fa bareki phihlelo e thabišago ya go reka inthaneteng. E fana ka ditšweletšwa go tšwa go magoro a go fapafapana a go swana le elektroniki, fešene, botse, le dijo. 3. DSB Sranan Mall: DSB Sranan Mall (https://www.dsbsrananmall.com) caters ho bareki 'letsatsi le letsatsi mabenkele ditlhoko ka ho fana ka kgetho e pharaletseng ya korosari inthaneteng. Sefala se se dumelela badiriši go otara dijo tša bona gabonolo go tšwa mabenkeleng a mantši ka gare ga weposaete e tee le go thabela ditirelo tša go iša ka gae. 4. Alibaba: Le hoja ha e ka ho toba catering ho bareki Surinamese kapa dikgwebo ka ho toba, batho ba bangata Suriname sebelisa diforamo lefatše lohle joaloka Alibaba (https://www.alibaba.com) bakeng sa kgwebo-ho-kgwebo ditransekshene kapa wholesale reka ka lebaka la sehlahiswa lona se seholo ditlhagišo le ditheko tša phadišano. 5. Facebook Marketplace: Facebook Marketplace (https://www.facebook.com/marketplace/) e boetse e fumane botumo e le e-commerce sethaleng har'a batho ka bomong ba phelang Suriname batla ho reka kapa rekisa dihlahiswa tse sa tšoaneng sebakeng seo ka marangrang a mecha ea litaba ea sechaba. Ke mo go swanetšego go bolela gore ge intasteri ya kgwebo ya inthanete e tšwela pele ka tsela ya yona ya kgolo lefaseng ka bophara, diforamo tše mpsha di ka tšwelela ka gare ga mmaraka wa Suriname ge nako e dutše e eya di fana ka ditšweletšwa tše di fapanego goba ditirelo tšeo di hlokometšwego ka go lebanya bareki le barekiši ba selegae. Hle ela hloko gore go hwetšagala le go tuma ga diforamo tše go ka fapana, gomme go eletšwa go dira nyakišišo ya gago goba go hlahloba le methopo ya lefelong leo bakeng sa tshedimošo ya moragorago kudu.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Suriname, e lego naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa, e amogetše diforamo tša ditaba tša leago e le mokgwa wa go kgokaganya badudi ba yona le go ba dumelela go boledišana. Ke tše dingwe tša diforamo tše di tumilego tša ditaba tša leago tšeo di dirišwago Suriname gotee le di-URL tša tšona ka go latelana: 1. Facebook (https://www.facebook.com): Facebook ke sefala sa ditaba tša leago seo se šomišwago kudu ka Suriname. E dumelela badiriši go kgokagana le bagwera le ba lapa, go tsenela ditšhaba, go abelana dikgopolo le dinepe, le go utolla ditaba le boithabišo. 2. Instagram (https://www.instagram.com): Instagram ke sethaleng se thehiloeng pono se ratoang bakeng sa ho arolelana dinepe le livideo. Badiriši ba Surinamese ba e diriša go bontšha maphelo a bona, dikgwebo, diphihlelo tša maeto, ditshekamelo tša fešene le tše dingwe. 3. Twitter (https://www.twitter.com): Twitter e kgontšha badiriši go romela diapdeite tšeo di bitšwago di-tweet ka gare ga moedi wa ditlhaka wa ditlhaka tše 280. Kua Suriname, e šomišwa ka tlwaelo go phatlalatša tshedimošo ka ga ditiragalo, diapdeite tša ditaba go tšwa go dikuranta tša selegae goba mafelo a go rekiša. 4. LinkedIn (https://www.linkedin.com): LinkedIn e šomišwa kudu Suriname ke ditsebi tšeo di nyakago menyetla ya go dira dikgokagano goba tšwelopele ya mošomo. Badiriši ba hlama diprofaele tša profešenale tšeo di tšweletšago mabokgoni, histori ya mošomo mola ba kgokagana le ba bangwe ka intastering ya bona. 5. Snapchat (https://www.snapchat.com): Snapchat ke tirišo ye nngwe ye e tumilego ya ditaba tša leago moo badiriši ba ka abelanago dinepe le dibidio tše di lekanyeditšwego ka nako tšeo di tsebjago bjalo ka di-snap le bagwera goba balatedi lefaseng ka bophara ka melaetša ya motho ka noši goba tšobotsi ya Dikanegelo. 6. YouTube (https://www.youtube.com): YouTube e dumelela batho go tšwa lefaseng ka bophara go abelana dibidio ka dihlogo tše di fapanego go akaretšwa boithabišo, dithuto tša thuto goba dikagare dife goba dife tšeo di tšweleditšwego ke mosediriši tšeo di bontšhago go fapafapana ga dikgahlego ka gare ga setšhaba sa Suriname. 7· TikTok( https: www.tiktok .com/zh-cn /): TikTok是一款热门的社交媒体应用程序,用户可以通过拍摄、编辑和分享短短短短矢短短短短短用和分享短视频来显示自己的创意才能。在苏里南,很多年轻人喜欢使用TikTok来展示他们的舞蹈、喜剧表演和其他有趣的视频内容。 这些社交平台在苏里南非常普遍,与全球各地用户进行交流和分享信息,同时也成为了苏市民之间联系、娱乐和获取信息的主要渠道。

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Suriname ke naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. Go sa šetšwe bogolo bja yona bjo bonyenyane, e na le ekonomi ya go fapafapana yeo e thekgwago ke diintasteri tše di fapanego. Tše dingwe tša mekgatlo e megolo ya intasteri kua Suriname di akaretša: 1. Mokgatlo wa Batšweletši ba Reise ba Suriname (SPA): Wepesaete: http://www.reise-suriname.com/ . 2. Mokgatlo wa Mekgatlo ya Dikota ya Suriname (VKS): Wepesaete: http://www.vks.sr/ . 3. Mokgatlo wa Bašomi ba Meepo ba Suriname (GMD): Wepesaete: N/A 4. Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ka Suriname: Wepesaete: http://kkf.sr/ . 5. Mokgatlo wa Beng ba Dikgwebo ka Kakaretšo ka Suriname (VSB): Wepesaete: http://vsbsuriname.com/ . 6. Mokgatlo wa Temo ka Suriname (FAS): Wepesaete: N/A 7. Mokgatlo wa Balemirui le Borakgwebo ba Banyenyane ba Temo: Wepesaete: N/A 8. Mokgatlo wa Hotele le Bahahlauli Setereke sa Rivieren Brokopondo: Wepesaete: N/A Mekgatlo ye ya intasteri e kgatha tema ye bohlokwa go emela dikgahlego le go aba thekgo go mafapha a bona ka go latelana ka ekonoming ya Suriname. SPA e emela batšweletši ba reise gomme e šoma go kaonafatša dithekniki tša temothuo ya reise, go tšwetša pele diromelwantle, go netefatša ditheko tše di lokilego go balemirui, le go oketša phadišano ya lekala la reise. VKS e emela mekgatlo ya dikota gomme e lebeletše kudu taolo ya dithokgwa ya go ya go ile, go tšwetša pele mekgwa ya dithokgwa ye e nago le maikarabelo, go thekga diromelwantle tša dikota, le go buelela ditokelo tša batšweletši ba dikota. Kgoro ya Kgwebo le Intasteri e kgatha tema ye bohlokwa bjalo ka mokgatlo wa semmušo wo o thekgago dikgwebo tšeo di šomago ka Suriname ka go fana ka ditirelo tše di fapafapanego tša go swana le ngwadišo ya dikgwebo, ditifikeiti, phatlalatšo ya tshedimošo ya kgwebišano, kgokaganyo le ditheo tša mmušo, bj.bj. VSB e šoma bjalo ka mokgatlo wa seširo wo o emelago mafapha a go fapafapana go akaretšwa diintasteri tša tšweletšo, mekgatlo ya ditsebi tša baabi ba ditirelo gare ga dikgwebo tše dingwe tšeo di šomago ka gare ga ditikologo tša ekonomi tše di fapanego go ralala le dilete tše di fapanego go ralala le Suriname. Le ge tshedimošo mabapi le diwepesaete tše itšego goba go ba gona inthaneteng e ka no se hwetšagale go tše dingwe tša mekgatlo yeo e lokeleditšwego, go eletšwa go nyaka dimpshafatšo le ge e le dife goba diwepesaete tša semmušo o diriša leina la mokgatlo go hwetša tshedimošo ya morago bjale.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Suriname ke naga yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa. E na le ekonomi ya go fapafapana yeo e akaretšago mafapha a go swana le meepo, temo, dithokgwa, le boeti. Tše dingwe tša diwepesaete tša ekonomi le tša kgwebo tšeo di amanago le Suriname gotee le di-URL tša tšona ka go latelana ke tše: 1. Chamber of Commerce and Industry Suriname: Webosaete ye e fa tshedimošo mabapi le dibaka tša dipeeletšo, ditshepedišo tša go ngwadiša dikgwebo, dimpshafatšo tša ditaba le tšhupamabaka ya dikgwebo tša lefelong leo. Wepesaete: https://www.cci-sur.org/ . 2. Lefapha la Kgwebišano, Intasteri & Boeti (MTIT) Suriname: Webosaete ya semmušo ya MTIT e fa tshedimošo ye e feletšego ka ga molao wo o amanago le kgwebišano le dipeeletšo ka Suriname. E bile e tšwetša pele diintasteri tšeo di lebanego le diromelwantle. Wepesaete: https://kgwebo ya intasterisurinam.com/ 3. National Investment & Development Corporation (N.V.T.I.N.C): Mokgatlo wo o nolofatša dipeeletšo tša dinaga dišele ka mafapheng a go fapafapana a go swana le temo, enetši, diprotšeke tša tlhabollo ya mananeokgoparara gare ga tše dingwe. Wepesaete: http://www.nvtninc.com/ . 4. Surinaamsche Bank Limited (DSB Bank): DSB Bank ke e nngwe ya dipanka tša kgwebo tše di etilego pele ka Suriname yeo e abago ditirelo tša ditšhelete go batho ka bomong gammogo le dikgwebo. Wepesaete: https://dsbbank.sr/ . 5. Setheo sa Tirišano ya Tlhabollo ya Temo (ADC): ADC e thekga tlhabollo ya temo ka Suriname ka go fa dikadimo le thušo ya sethekniki go balemirui. Webosaete ya bona e fana ka tshedimošo ka ga mananeo a temo ao a lego gona le dikgetho tša go thuša ka ditšhelete. Wepesaete: http://adc.sr/ . 6. Tshepedišo ya Tshedimošo ya Meepo ya go Nyakišiša & Tekolo ya Diminerale (MINDEE): MINDEE ke sefala sa inthanete seo se hlokometšwego ke Lefapha la Methopo ya Tlhago seo se fago datha ya thutafase go babeeletši bao ba ka bago gona bao ba nago le kgahlego ya go hlahloba methopo ya diminerale ka gare ga naga ya Suriname. Wepesaete: http://mindee.gov.sr/ . Diwepesaete tše di fa tshedimošo ya bohlokwa ka ga dibaka tša go beeletša, melawana ya kgwebo, ditirelo tša ditšhelete go swana le dikgetho tša panka tše di lebanego le ekonomi ya Suriname gape di netefatša gore go ba pepeneneng magareng ga mafapha a mmušo le bakgathatema. Hle ela hloko gore di-URL tšeo di filwego di be di nepagetše nakong ya ge go ngwalwa karabo ye; le ge go le bjalo, go eletšwa go netefatša go hwetšagala ga tšona ge nako e dutše e eya bakeng sa diphetogo dife goba dife tšeo di ka bago gona.

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Go na le diwepesaete tše mmalwa moo o ka hwetšago ya data ya kgwebo bakeng sa Suriname. Tše dingwe tša tšona ke tše: 1. Central Bureau of Statistics (CBS) Suriname - Webosaete ya semmušo ya CBS e fana ka dipalopalo tše di fapafapanego tša ekonomi le tša kgwebo, go akaretšwa ya data ya go reka ka ntle le ya diromelwantle. O ka etela weposaete ya bona go: www.statistics-suriname.org 2. Tharollo ya Kgwebišano ye e Kopantšwego ya Lefase (WITS) - WITS ke polokelo ya tshedimošo ya inthanete yeo e hlokometšwego ke Panka ya Lefase yeo e fago phihlelelo go datha ya kgwebišano ya dithoto tša boditšhabatšhaba, ditefišo, le magato ao e sego a ditefišo. E akaretša tshedimošo ka ga diphallo tša kgwebišano ya Suriname le dinaga tše dingwe. O ka fihlelela WITS go: https://wits.worldbank.org/ . 3. Setsi sa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba (ITC) - ITC e fana ka sefala se se feletšego sa inthanete sa go fihlelela datha ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba le ditemogo tša mmaraka tšeo di bitšwago Mmapa wa Kgwebišano. E fana ka tshedimošo ye e tletšego ka ga diromelwantle, dithoto tša ka ntle, le ditshekamelo tša mmaraka wa dinaga tše di fapanego, go akaretšwa Suriname. Webosaete ya bona ke: https://www.trademap.org/ . 4. Polelotlaleletšo ya Ekonomi ya Lefase ka Bophara (GEP) Dathabeise - Polokelo ya tshedimošo ya GEP e hlokometšwe ke Sehlopha sa Panka ya Lefase gomme e na le ditšhupetšo tša ekonomi tše di nabilego le dipolelelopele tša dinaga tše di fapanego go akaretšwa Suriname. E akaretša gape le tshedimošo ye nngwe ye e amanago le kgwebišano go swana le dibolumo tša go reka ka ntle/romelwantle le dikelo go ya ka dinako. O ka e hwetša go: https://databank.worldbank.org/reports.aspx?source=Ditebelelo-tša-Ekonomi-ya Lefase ka Bophara 5.Trade Economics - Webosaete ye e fana ka mohuta wa ditšhupetšo tša ekonomi tša dinaga tše di fapanego lefaseng ka bophara, go akaretšwa dipalopalo tše di amanago le kgwebišano go swana le dithoto tša ka ntle, diromelwantle, dipalopalo tša tekatekano ya ditefelo bj.bj., tšeo di ka bago le thušo go hwetša temogo ka ga mediro ya kgwebo ya Suriname.O ka fihlelela e go tšwa go URL ye :https://tradingeconomics.com/suriname/ Hle ela hloko gore tše dingwe tša diwepesaete tše di ka nyaka ngwadišo goba tefo go fihlelela disete tše itšego tše itšego tša datha goba dikarolo tša maemo a godimo go feta dikakaretšo tša kakaretšo tšeo di hwetšagalago mahala.

Diforamo tša B2b

Suriname, naga e nyenyane yeo e lego lebopong la ka leboa-bohlabela la Amerika Borwa, e na le lefapha leo le golago la kgwebo go ya go kgwebo (B2B). Ke tše dingwe tša diforamo tša B2B kua Suriname gotee le di-URL tša bona tša wepesaete: 1. Suriname Trade - Sethala sena se kgokaganya dikgwebo ka Suriname go bareki le baabi ba ka nageng le ba boditšhabatšhaba. E fana ka mohuta wa ditšweletšwa le ditirelo go ralala le diintasteri tše di fapanego. Wepesaete: www.surinametrade.com 2. Exporters.SR - Sefala se se lebeletše kudu go tšwetša pele baromelantle ba Suriname le ditšweletšwa tša bona mebarakeng ya boditšhabatšhaba. E fana ka tshedimošo ka ga ditšweletšwa tše di lego gona, dibaka tša kgwebo, le go nolofatša dikgokagano tša kgwebo. Wepesaete: www.baromelantle.sr 3. Bizribe - Sefala se se feletšego sa kgwebo ya inthanete sa B2B seo se hlokomelago dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga tshepedišo ya tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona ya mmaraka wa Suriname. Wepesaete: www.bizribe.com/sr 4. GlobalSurinamMarkets - Sefala sa dijithale seo se ikemišeditšego go godiša go bonagala ga dikgwebo tša Surinamese lefaseng ka bophara ka go di kgokaganya le bareki bao ba ka bago gona lefaseng ka bophara. Wepesaete: www.globalsurinam.mebaraka 5. SuManufacturers - Tlhahlo ya inthaneteng yeo e bontšhago batšweletši ba go fapafapana bao ba šomago mafapheng a fapanego ka gare ga ekonomi ya Suriname, e nolofatša dikgokagano magareng ga batšweletši ba selegae le bareki bao ba ka bago gona goba balekane. Wepesaete: www.sumanufacturers.com 6. iTradeSuriname - Sethala se sa go dira dikgokagano sa B2B se dumelela dikgwebo go tšwa diintasteri tše di fapanego ka Suriname go tšwetša pele ditšweletšwa/ditirelo tša bona, go kgokagana le balekane ba kgwebo bao ba ka bago gona, baabi goba bareki ka mo nageng le boditšhabatšhabeng. Wepesaete: www.itradesuriname.com Diforamo tše di šoma bjalo ka methopo ya bohlokwa go dikgwebo tšeo di nyakago tirišano, dibaka tša kgwebišano, taolo ya diketane tša kabo goba go hwetša ditšweletšwa tše itšego go tšwa go dikhamphani tša Suriname. Hle ela hloko gore le ge diwepesaete tše di be di šoma ka nako ya go ngwala karabo ye, go eletšwa go tiišetša go hwetšagala ga tšona ga bjale pele ga tšhomišo ka ge diwepesaete di ka ba le dimpshafatšo goba diphetogo ge nako e dutše e eya. Ela hloko: Tshedimošo ye e filwego e theilwe godimo ga nyakišišo ya kakaretšo; go eletšwa go netefatša dintlha le go netefatša diforamo tša B2B tšeo di lokeleditšwego pele o di šomiša.
//