More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Sao Tome le Principe, e tsebjago semmušo e le Democratic Republic of Sao Tome and Principe, ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare. Naga ye e na le dihlakahlaka tše pedi tše dikgolo, Sao Tome le Principe, gotee le dihlakahlaka tše mmalwa tše dinyenyane tšeo di phatlaletšego go phatša Kgogometšaneng ya Guinea. E akaretša lefelo la disekwere-khilomithara tše ka bago tše 1 000, Sao Tome le Principe e na le badudi ba batho ba ka bago 220 000. Sepotokisi ke leleme la semmušo mola Bokriste e le bodumedi bjo bo bušago bjo bo dirišwago ke badudi ba bjona. Go sa šetšwe go ba naga e nyenyane yeo e nago le methopo e lekanyeditšwego ya tlhago, Sao Tome le Principe e na le dibopego tše dingwe tša moswananoši tšeo di e dirago gore e be e kgahlišago go baeti. Dihlakahlaka tše di tsebja ka diponagalo tša tšona tše di makatšago tša naga ya tropike tšeo di bopilwego ka dithokgwa tše ditala tša pula e ntši tšeo di nago le dimela le diphoofolo tše di fapa-fapanego. Sehlakahlakeng sa São Tomé se amogela Pico Cão Grande – polaka ya thabamollo yeo e hlatlogago kudu go tšwa fase. Ka ekonomi, Sao Tome le Principe di ithekgile kudu ka temo go tšwetša pele boiphedišo bja yona. Tšweletšo ya cocoa e kgatha tema ye bohlokwa mo ekonoming ya yona; kudukudu e tšweletša cocoa ya maemo a godimo yeo e tsenyago letsogo go tšweletšo ya tšhokolete ya selegae. Go tlaleletša, diintasteri tša go rea dihlapi di be di dutše di gola ka go se kgaotše mo mengwageng ya morago bjale ka lebaka la bophelo bjo bo humilego bja ka lewatleng ka meetseng ao a e dikologilego. Boeti le bjona bo kgatha tema ye bohlokwa moruong wa bona ka ge baeti ba gogelwa ke mabopong a mabotse ao a nago le meetse a go hlaka bjalo ka kristale ao a phethagetšego bakeng sa mediro ya go thuma le ya go thuma ka leselawatle. Ka moya wa yona wa khutšo go kopantšwe le bohwa bja setšo bjo bo bolokilwego bjo bo bontšhitšwego ka mmino wa setšo le metantsho ya go swana le Tchiloli goba Danco Congo di tlaleletša gape go boipiletšo bja boeti. E tsepame dipolotiking ga e sa le a hwetša tokologo go tšwa Portugal ka 1975; le ge go le bjalo ditlhohlo tša go swana le phokotšo ya bodiidi e sa le taba yeo e tshwenyago ye e tšwelago pele go batlhami ba melawana go sa šetšwe maitapišo ao a phethagaditšwego ka fase ga mananeo a go fapafapana a tlhabollo ao a thomilwego ke mekgatlo ya boditšhabatšhaba ya go swana le UNDP goba Panka ya Lefase e thekga maitapišo a. Ge re phetha, Sao Tome le Principe e ka ba tše nnyane ka thutafase eupša di fa botse bjo bontši bja tlhago bjo bo swanetšego go utollwa gare ga ditlhohlo tša ekonomi tšeo di lebanego le badudi ba lefelong leo bao ba fišegelago go šomiša dibaka tšeo di tlišitšwego ka tlhabollo ya boeti le kgolo ya go ya go ile.
Tšhelete ya Setšhaba
Sao Tome le Principe, e lego lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare, e na le tšhelete ya yona yeo e tsebjago e le São Tomé le Príncipe dobra (STD). Dobra ke tšhelete ya semmušo ya naga gomme e arotšwe ka 100 cêntimos. Letshwao leo le šomišwago go dobra ke Db. Dobra e ile ya tsebagatšwa la mathomo ka 1977 ka morago ga gore Sao Tome le Principe di hwetše tokologo go tšwa go Portugal. E ile ya tšeela Escudo ya Sepotokisi legato bjalo ka tšhelete ya bona ya setšhaba ka tekanyo ya phetogo ya e tee go ya go e tee. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, e bile le diphetogo tše di fapa-fapanego ka baka la mabaka a tša boiphedišo. Bjalo ka setšhaba sa sehlakahlaka seo se ithekgilego ka oli seo se nago le methopo e lekanyeditšwego, ikonomi ya Sao Tome le Principe e ithekgile kudu ka temo, kudu-kudu tšweletšo ya cocoa. Naga e lebane le ditlhohlo tše bohlokwa tša ekonomi, go akaretšwa ditaba tša infleišene le tekanyo ya godimo ya bodiidi. Mabapi le ditekanyo tša phapantšho, le ge boleng bja STD e tee bo fetofetoga kgahlanong le ditšhelete tše kgolo tša lefase ka bophara, ka kakaretšo bo dula bo le fase kudu ge bo bapetšwa le ditšhelete tše dingwe. Ka ge go le bjalo, baeti bao ba rulaganyago leeto la go ya Sao Tome le Principe ba swanetše go lemoga gore tšhelete ya bona ya dinaga dišele e tla ba le maatla a magolo a go reka ka gare ga naga. Basepeding ba ka fapantšha ditšhelete tša dinaga dišele dipanka goba diofising tše di dumeletšwego tša phapanyetsano tšeo di hwetšagalago metseng e megolo goba maema-fofaneng a Sao Tome le Principe. Dikarata tša mokitlana di amogelwa feela dihoteleng tše dingwe goba mafelong a magolo; ka fao, go eletšwa gore baeti ba rwale tšhelete bakeng sa ditshenyagalelo tša letšatši le letšatši. Go bohlokwa go hlahloba le panka ya gago ya lefelong leo goba setheo sa ditšhelete mabapi le dikeletšo dife goba dife tša maeto goba dithibelo tšeo di amanago le go fapantšha tšhelete pele o etela Sao Tome le Principe ka ge melawana ya tšhelete e ka fapana go ya ka naga ya geno. Ka kakaretšo, go kwešiša maemo a tšhelete ya Sao Tome le Principe pele o tšea leeto go thuša go kgonthišetša ditirišano tša ditšhelete tše di se nago mathata nakong ya ketelo ya gago.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tšhelete ya semmušo ya Sao Tome le Principe ke Sao Tome le Principe Dobra (STD). Ge e le seelo sa phapantšho go ditšhelete tše kgolo tša lefase, mo ke dikelo tše di akanyetšwago go tloga ka September 2021: 1 USD (Dolara ya Amerika) ≈ 21,000 STD 1 EUR (Euro) ≈ 24,700 STD 1 GBP (Ponto ya Brithani) ≈ 28,700 STD 1 CNY (Yuan ya Sechaena) ≈ 3,200 STD Hle ela hloko gore ditekanyo tša phapantšho di a fetofetoga ge nako e dutše e eya gomme di ka fapana go ya ka dihlongwa tša ditšhelete tše di fapanego goba diforamo tša phapantšho. Ka mehla go eletšwa go hlahloba le mothopo wo o ka botwago bakeng sa ditekanyo tša moragorago kudu ge e ba o nyaka tsebišo e nepagetšego.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Sao Tome le Principe, e lego setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare, se na le matšatši a mmalwa a bohlokwa a maikhutšo le meketeko yeo e nago le bohlokwa go batho ba yona. O mongwe wa monyanya o bjalo ke Letšatši la Tokologo la Sao Tome le Principe, leo le ketekwago ka July 12th ngwaga o mongwe le o mongwe. Maikhutšo a a gopola tokologo ya naga go tšwa pušong ya bokoloniale ya Portugal, yeo e hweditšwego ka 1975. Ke letšatši la boikgantšho bja setšhaba le borata-naga, leo le swailwego ka ditiragalo tše di fapafapanego go akaretša diparade, meletlo ya go emiša folaga, ditiragatšo tša setšo le dipontšho tša dithuthupi tša mollo. Letšatši le lengwe la maikhutšo la bohlokwa kua Sao Tome le Principe ke Letšatši la Tokologo, leo le ketekwago ka September 30th ngwaga le ngwaga. Letšatšikgwedi le le swere bohlokwa bja histori ka ge le swaya tokologo go tšwa taolong ya Mapotokisi ka 1974. Letšatši le gantši le ketekwa ka dipolelo tša dipolotiki, ditiragatšo tša mmino tšeo di bontšhago talente ya lefelong leo, le dikopano tša setšhaba moo batho ba kopanago go gopola ntwa ya bona ya tokologo. Monyanya wa San Sebastian (gape o tsebjago bjalo ka Monyanya wa Boya) ke tiragalo ya bohlokwa ya setšo yeo e ketekwago ka la 20 Pherekgong ngwaga o mongwe le o mongwe Sehlakahlakeng sa Sao Tome. Monyanya wo o hlompha Mokgethwa Sebastian – mokgethwa wa mošireletši wa motse wa Batepá – ka metantsho ya setšo yeo e bitšwago "Tchiloli" goba "Danço Congo." Metantsho ye e sepelelana le merethetho ya meropa ye e phelago yeo e dirwago ke boradimuši ba lefelong leo bao ba aperego diaparo tša mebalabala tšeo di emelago baanegwa ba go fapafapana go tšwa dikanegelong tša setšo tša Tchiloli. Go feta moo , Carnival e šoma e le monyanya o mongwe wa bohlokwa setšong sa Sao Tomean. E ketekwa ngwaga le ngwaga nakong ya February goba March (go ithekgile ka almanaka ya Bokriste), Carnival e tliša dikoloko tše di thabišago tša go bina tšeo di tletšego ka diaparo tše di phelago le dimaske ditarateng tša metse e megolo e bjalo ka São Tomé City goba Santo António de Sona Ribiera . Mmino wa setšo wa go swana le "Tuki Tuki" o tlaleletša go phela monyanyeng mola badudi ba lefelong leo ba tsenela diparade tšeo di bontšhago setšo sa bona sa moswananoši. Meketeko ye ya ngwaga le ngwaga e swere bohlokwa bjo bogolo go batho ba Sao Tome le Principe ge ba tšeela godimo letšatši la bona la tokologo mola ba keteka le go boloka bohwa bja bona bja setšo. Menyanya ye ga e swaye feela ditiragalo tša histori eupša gape e šoma e le dipontšho tše di phelago tša ditšo tše di humilego tša naga, mmino le moya wa setšhaba.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la Afrika Bogare. Ikonomi ya naga e ithekgile kudu ka temo, kudukudu tšweletšo ya cocoa. Diromelwantle tše kgolo tša Sao Tome le Principe di akaretša dinawa tša cocoa, tšeo di tšeago karolo ye bohlokwa ya palomoka ya boleng bja yona bja diromelwantle. Ditšweletšwa tše dingwe tša temo go swana le oli ya khokhonate, kopra le kofi le tšona di romelwa ntle go hwetša letseno. Go oketša moo, dihlapi le dijo tša ka lewatleng di dira phesente e nyenyane ya diromelwantle tša naga. Setšhaba se reka dithoto tša go fapafapana go akaretšwa metšhene le didirišwa, ditšweletšwa tša peterole, dijo, le dithoto tše di tšweleditšwego. Ka lebaka la bokgoni bja yona bjo bo lekanyeditšwego bja intasteri, Sao Tome le Principe e ithekgile kudu ka dithoto tša ka ntle go fihlelela dinyakwa tša yona tša ka nageng. Mabapi le balekane ba kgwebišano, Portugal ke ye nngwe ya methopo ye megolo ya go reka ka ntle ya Sao Tome le Principe gammogo le lefelo la go ya go diromelwantle tša bona. Balekane ba bangwe ba bohlokwa ba kgwebo ba akaretša dinaga ka gare ga Setšhaba sa Ekonomi sa Dinaga tša Afrika Bogare (ECCAS) go swana le Equatorial Guinea le Gabon. Sao Tome le Principe e be e dutše e šoma go kaonafatša dikamano tša yona tša kgwebišano le mekgatlo ya boditšhabatšhaba ya go swana le Mokgatlo wa Kgwebišano wa Lefase (WTO) ka nepo ya go oketša dibaka tša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle le go tšwetša pele kgolo ya ekonomi. Ka kakaretšo, ekonomi ya Sao Tome le Principe e ithekgile kudu ka diromelwantle tša temo ka go ithekga mo gongwe ka dithoto tša ka ntle bakeng sa tšhomišo ya ka nageng. Mmušo o ikemišeditše go godiša ditirišano tša kgwebišano le dinaga tše di fapanego ka nepo ya go fapantšha ekonomi ya wona go feta temo mola o goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle bakeng sa tlhabollo ya go ya go ile ka mafapheng a go fapana.
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Sao Tome le Principe, setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare, se na le bokgoni bjo bogolo bjo bo sa šomišwego mabapi le go hlabolla mmaraka wa sona wa kgwebišano ya dinaga dišele. E nngwe ya dintlha tše bohlokwa tšeo di tlaleletšago bokgoning bja kgwebo bja Sao Tome le Principe ke lefelo la yona la maano. Naga ye e lego Kgogometšane ya Guinea, e šoma bjalo ka kgoro ya go tsena mebarakeng ka bobedi Afrika Bodikela le Afrika Bogare. Se se fa phihlelelo ya motheo wo mogolo wa bareki le dibaka tša kgwebišano le dinaga tša kgauswi. Go feta moo, Sao Tome le Principe e ikgantšha ka methopo e mentši ya tlhago yeo e ka dirišwago bakeng sa diromelwantle. Naga ye e tsebega ka tšweletšo ya yona ya cocoa, yeo e hweditšego temogo ya boditšhabatšhaba ka boleng bja yona. Ka nyakego ye e oketšegago ya lefase ka bophara ya ditšweletšwa tša tlhago le tša methopo ya go ya go ile, Sao Tome le Principe di ka šomiša mmaraka wo wa niche ka go godiša mekgwa ya tšweletšo ya cocoa le go hloma ditirišano tše maatla tša kgwebišano. Go tlaleletša go cocoa, lekala la temo la go fapafapana la Sao Tome le Principe le tšweletša dibaka tše dingwe. Naga ye e na le bokgoni bjo bogolo bja go romela ntle kofi, oli ya mopalema, dienywa tša tropike le ditšweletšwa tša dihlapi. Ka peeletšo ya maleba ka tlhabollong ya mananeokgoparara, dithekniki tša sebjalebjale tša bolemirui, thuto ka ga go dira gore ketane ya boleng e šome gabotse, gammogo le go kgomarela maemo a boleng bja boditšhabatšhaba; mafapha a a ka itemogela kgolo ye e tiilego ka diromelwantle. Go feta fao,ka lebaka la bophelo bja yona bjo bontši bja ka lewatleng Sao Tome le Principe di be di ka kgotla diintasteri tše di theilwego lewatleng go swana le go rea dihlapi goba tshepedišo ya dijo tša lewatle. Ditokomane tša dihlapi ka seleteng se ga se tša kgongwa ge di bapetšwa le dikarolo tše dingwe tša lefase; ka go realo go hlola ditebelelo tše di kgahlišago tša diromelwantle tša dihlapi. Le ge go le bjalo,go bohlokwa go lemoga gore go na le ditlhohlo tšeo di swanetšego go elwa hloko ge go hlahlobja bokgoni bja tlhabollo ya mmaraka wa kgwebišano ya dinaga dišele bja Sao Tome And principe . Tše di akaretša dinolofatši tša mananeokgoparara tše di lekanyeditšwego (maemakepe/maemakepe), go hloka bašomi bao ba nago le bokgoni,le motse-mošate wa dipeeletšo wo o sa lekanego . Go rarolla dithibelo tše go tla ba bohlokwa kudu go notlolleng bokgoni ka botlalo. Le ge go le bjalo,Sao tome Le princiep ya maemo a moswananoši a thutafase,methopo ya maano,le mebaraka yeo e sa šomišwago e tšweletša sebaka e sego fela sa go fapafapana ga ekonomi eupša gape le go tsenya letsogo tlhabollong ya go ya go ile. Go bohlokwa gore mmušo, ka tirišano le balekane ba boditšhabatšhaba, o beeletše ka mafapheng a bohlokwa, o godiše dikamano tša kgwebišano le go phethagatša melawana yeo e hlohleletšago dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa tše di tumilego bakeng sa diromelwantle mmarakeng wa Sao Tome le Principe, go na le mabaka a mmalwa ao a swanetšego go elwa hloko. Tše di latelago ke tše dingwe tša dikeletšo tša kamoo o ka kgethago ditšweletšwa tše di rekišwago ka go fiša bakeng sa kgwebišano ya dinaga dišele nageng ye. Sa mathomo, go bohlokwa go dira dinyakišišo tša mmaraka go kwešiša nyakego le dikgetho tša bareki ka Sao Tome le Principe. Se se ka dirwa ka dinyakišišo, dipoledišano, goba go sekaseka datha ya thekišo ya peleng. Go kwešiša gore ke ditšweletšwa dife tšeo di šetšego di tumile le go šupa diphapano dife goba dife ka mmarakeng go tla go fa ntlha ye botse ya mathomo ya go kgetha dilo tšeo di ka bago gona go romelwa ntle. Sa bobedi, ela hloko maemo a moruo a Sao Tome le Principe. Ka lebaka la maemo a yona bjalo ka setšhaba sa sehlakahlaka seo se ithekgilego kudu ka dithoto tša ka ntle, dithoto tšeo di fago boleng bja tšhelete goba di tlatša dinyakwa tše itšego di ka ba le sebaka se se phagamego sa katlego. Ka mohlala, didirišwa tša elektroniki tša bareki tšeo di sa bitšego kudu goba metšhene ya tša temo di ka nyakega kudu. Go oketša moo, ela hloko mabaka a setšo ge o dutše o kgetha ditšweletšwa. Baagi ba Sao Tome le Principe ba na le ditlogo tša setšo tše di fapanego tšeo di hlohleleditšwego ke ditšo tša Afrika le Sepotokisi. Go bohlokwa go fana ka ditšweletšwa tšeo di kwagalago le ditatso tša bona tša setšo le dikgetho. Ka mohlala, dilo tše di dirilwego ka lešela tšeo di nago le meralo ya setšo goba dilo tšeo di dirilwego ka diatla tša lefelong leo di ka goketša bareki bao ba lebogago dilo tše tša moswana-noši. Go feta fao, ela hloko dikgetho tša ditšweletšwa tša go ya go ile ka ge temogo ya tikologo e gola lefaseng ka bophara go akaretšwa Sao Tome le Principe. Ditšweletšwa tša go swana le dijo tša tlhago goba dilo tša ka gae tšeo di sa senyetšego tikologo di ka hwetša batheetši bao ba amogelago gare ga bareki bao ba etiša pele go tšwela pele. Sa mafelelo, hloma dikamano le dikgwebo tša selegae goba baabi bao ba ka go hlahlago ka go kgetha ditšweletšwa tše di swanetšego tša go romela ntle ka mmarakeng wo o itšego. Tsebo ya bona mabapi le boitshwaro bja bareki e tla go kgontšha go dira diphetho tše di nago le tsebo mola o fokotša dikotsi tšeo di sepedišanago le go tsenya dithoto tše difsa tšhemong yeo o sa e tlwaelago. Ge re phetha, ge o kgetha ditšweletšwa tša go rekiša ka go fiša bakeng sa kgwebo ya dinaga dišele mmarakeng wa Sao Tome le Principe: 1) Dira dinyakišišo tša mmaraka ka botlalo 2) Nahana ka maemo a moruo 3) Go hlokomela dikgetho tša setšo 4) Gatelela go tšwela pele 5) Nyaka tlhahlo go tšwa go dikgwebo tša lefelong leo goba baabi.
Dika tša bareki le taboo
Sao Tome le Principe, e lego setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, se na le dika tša sona tše di kgethegilego tša bareki le dithibelo. Dika tša Moreki: . 1. Bogwera le Bogwera: Ma-Sao Tomea a tsebja ka tlhago ya ona e borutho le ya bogwera. Ba leboga dikgokagano tša motho ka noši gomme ba tšeela godimo go aga ditswalano le ba bangwe. 2. Boemo bja kgopolo bjo bo Iketlilego: Batho ba Sao Tome le Principe ba na le boemo bja kgopolo bja go iketla mabapi le go diriša nako. Se se ra gore bareki ba ka no se be ka mehla bao ba swarago nako goba ba kgomarela dithulaganyo ka go tia. 3. Tebogo ya Ditšweletšwa tša Selegae: Bareki ba Sao Tome gantši ba bontšha kgetho e matla ya dithoto tšeo di tšweleditšwego lefelong leo, kudu-kudu ge go tliwa dijong tše bjalo ka cacao, kofi, dihlapi le dienywa tša tropike. Dithibelo: . 1. Bagolo bao ba sa Hlomphego: Setšong sa Sao Tomea, bagolo ke batho bao ba hlompšhago kudu bao ba nago le matla a magolo a taolo. Go lebelelwa e le selo seo se ileditšwego go se ba hlomphe goba go se ba kwe ka tsela le ge e le efe. 2. Dipontšho tša Lerato la Setšhaba: Dipontšho tše di bulegilego tša lerato ka kakaretšo di sosobana sefahlego mafelong a setšhaba kua Sao Tome le Principe ka baka la ditlwaelo tša setšo mabapi le boipoetšo. 3. Go Senya Dijo: Ka ge temo e le karolo ye bohlokwa ya ekonomi dihlakahlakeng, go senya dijo go bonwa bjalo ka go hloka tlhompho go maitapišo ao a dirilwego go di tšweletša. Ka kakaretšo, go kwešiša dimelo tša bareki tša bogwera, go ba le setšhaba, go rata ditšweletšwa tša lefelong leo gotee le go hlompha dithibelo tša setšo tšeo di amanago le taolo ya bagolo, boipoetšo dipontšhong tša lerato phatlalatša le go efoga tshenyo go ka thuša dikgwebo go hlokomela bareki ka mo go atlegilego kua Sao Tome le Principe.s
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Sao Tome le Principe ke setšhaba sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare. Naga e na le tshepedišo ya moswananoši ya taolo ya meetlo yeo e lego gona go laola go elela ga dithoto le basepedi bao ba tsenago le go tšwa mellwaneng ya yona. Kua Sao Tome le Principe, tshepedišo ya taolo ya meetlo e ikemišeditše go netefatša kobamelo ya melawana ya bosetšhaba le maemo a kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Ge ba tsena goba ba tšwa nageng, basepedi ka moka ba swanetše go feta ka ditšheke tša bofaladi le tša meetlo. Ditšheke tše di akaretša go netefatša diphasepoto goba ditokomane tše dingwe tša maeto, go tsebagatša dithoto tše di lefelwago motšhelo go swana le dilo tša boleng bjo bo phagamego goba palo ye kgolo ya ditšweletšwa tše itšego go swana le bjala goba motšoko. Go bohlokwa gore baeti ba tsebe dintlha tše mmalwa tše bohlokwa mabapi le melawana ya meetlo ya Sao Tome le Principe: 1. Dilo tše di Thibetšwego: Dilo tše itšego di thibetšwe go tlišwa ka nageng, go akaretša dihlare-tagi, tšhelete ya bofora, dibetša, dithuthupi, diswantšho tše di kgothaletšago bootswa goba didirišwa le ge e le dife tšeo di ka gobatšago tšhireletšego ya setšhaba. 2. Dilo tše di Thibetšwego: Go ka ba le dithibelo go dithoto tše itšego tšeo di nyakago diphemiti tše di kgethegilego goba dilaesense tša go tsena. Mehlala e akaretša dithunya, ditšweletšwa tša mehuta yeo e lego kotsing (go swana le manaka a tlou), ditšweletšwa tša temo (go swana le dibjalo tše di phelago), dihlare tšeo di se nago ditaelo tša ngaka. 3. Kgoeletšo ya Tšhelete: Basepeding bao ba rwelego Di-Euro tše fetago dikete tše 10 (goba tše di lekanago le yona ka tšhelete e nngwe) ba swanetše go e tsebagatša ge ba fihla goba ba tloga Sao Tome le Principe. 4. Dikabo tša go se lefelwe motšhelo: Go na le dikabo tša go se lefelwe motšhelo bakeng sa dithoto tše itšego tša go swana le disekerete goba dino tše di tagago ge di tlišwa ka bontši bjo bonyenyane bakeng sa go di nwa feela. Go eletšwa go lekola mellwane ya bjale pele o tšea leeto. 5. Dithomelo tša ka Ntle/Diromelwantle tša Nakoana: Ge e ba o rera go tšea didirišwa tša bohlokwa tša go swana le dikhamera goba dilaptop ka nageng ka nakwana tšeo o ikemišeditšego go di ntšha le wena ge o tloga, kgonthišetša gore o na le ditokomane tše di swanetšego tšeo di bolelago gore dilo tše di be di sa rerelwa go rekišwa ka gare ga Sao Tome le Principe. Go kgothaletšwa ka mehla go boledišana le methopo ya semmušo go swana le di-embassy goba consulate ya Sao Tome le Principe pele o tšea leeto go dula o tseba melawana ya moragorago ya meetlo. Go palelwa ke go obamela melawana ye go ka feleletša ka difaene, go tšewa ga dithoto goba gaešita le go tšea kgato ya molao.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Pholisi ya motšhelo wa go reka ka ntle ya Sao Tome le Principe, e lego setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, e hlaolwa ka go ba bonolo ga yona le go ba pepeneneng. Naga e lefiša metšhelo ya go reka ka ntle go dithoto tše ntši tšeo di tlišwago ka nageng go tšwa dinageng tša ka ntle. Metšhelo ya go reka ka ntle ka Sao Tome le Principe e theilwe kudu godimo ga boleng bja CIF (Ditshenyagalelo, Inšorense, le Merwalo) bja dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Mmušo o phethagaditše tshepedišo ye e kopanego ya ditefišo tša meetlo yeo e hlophago ditšweletšwa tše di fapanego ka dikhoutu tše di itšego tša ditefišo bakeng sa motšhelo wo bonolo. Dikhoutu tše di thuša go laetša ditekanyo tša motšhelo tše di šomago tša legoro le lengwe le le lengwe la setšweletšwa. Ditekanyetšo tša motšhelo wa go reka ka ntle di fapana go ya ka mohuta wa dithoto tšeo di tlišwago ka ntle. Ka kakaretšo, dinyakwa tša motheo tša go swana le dilo tša dijo, dihlare, le didirišwa tša thuto di goketša metšhelo ya fase goba ya lefela ya go reka ka ntle go netefatša gore di a kgonega go baagi. Ka lehlakoreng le lengwe, dilo tša maemo a godimo goba ditšweletšwa tšeo e sego tša bohlokwa di ka ba ka fase ga ditekanyo tša godimo tša motšhelo bjalo ka mokgwa wa go nyamiša dithoto tša ka ntle tše di sa nyakegego le go tšwetša pele tšweletšo ya ka nageng. Go nolofatša kgwebišano le peeletšo, Sao Tome le Principe le tšona di saennwe ditumellano tše mmalwa tša selete tša go swana le Ditumellano tša Selekane sa Ekonomi le dinagamaloko tša Kopano ya Yuropa. Ditumellano tše di ikemišeditše go fokotša goba go fediša ditefišo go dithoto tše itšego tšeo di gwebišwago le dinaga tša balekane. Go feta fao, go bohlokwa go lemoga gore go ka ba le ditefelo tša tlaleletšo goba makgetho ao a bewago ke mekgatlo ya taolo ye e fapanego goba ditheo go ya ka mohuta wa ditšweletšwa tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Go fa mohlala, ditšweletšwa tše itšego tša temo di ka nyaka disetifikeiti tša phytosanitary tšeo di ntšhitšwego ke balaodi ba maleba pele di ka tsena ka nageng. Ge re phetha, pholisi ya motšhelo wa go reka ka ntle ya Sao Tome le Principe e ikemišeditše go tšwetša pele diintasteri tša ka nageng mola e netefatša phihlelelo ya dithoto tše bohlokwa go badudi ba yona. Tshepedišo ya motšhelo e bonolo kudu ka ditekanyo tše di fapanego tše di theilwego godimo ga magoro a ditšweletšwa ao a beilwego ke tshepedišo ya ditefišo tša meetlo ye e hlomilwego.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare. Ikonomi ya naga ye e ithekgile kudu ka temo, go rea dihlapi le tšweletšo ya cocoa. Mabapi le pholisi ya yona ya motšhelo wa diromelwantle, Sao Tome le Principe e gapeletša metšhelo ye e itšego go dithoto tše itšego tšeo di romelwago ntle go tšwa nageng. Tshepedišo ya motšhelo e ikemišeditše go tšweletša letseno go mmušo mola gape e tšwetša pele intasteri ya ka nageng. Naga e phethagaditše motšhelo wa boleng bjo bo okeditšwego (VAT) go dithoto tša go fapafapana tša diromelwantle. Motšhelo wo o lefišwa go ditšweletšwa go ya ka boleng bja tšona bjo bo lekanyeditšwego mo legatong le lengwe le le lengwe la tšweletšo goba kabo. Go bohlokwa go lemoga gore ditekanyo tša VAT di ka fapana go ya ka mohuta wa setšweletšwa seo se romelwago ntle. Go tlaleletša, Sao Tome le Principe di ka gapeletša metšhelo ya meetlo goba metšhelo ya go reka ka ntle/go romela ntle go dilo tše itšego. Mešomo ye gantši e dirišwa go šireletša diintasteri tša ka nageng goba go laola diphallo tša kgwebišano. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore baromelantle ba kwešiše gore dintlha tše di itšego mabapi le metšhelo ya diromelwantle di ka fapana ge nako e dutše e eya ka lebaka la diphetogo ka melaong ya mmušo goba ditumellano tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Ka fao, go kgothaletšwa go rerišana le balaodi ba maleba goba go nyaka keletšo ya profešenale pele o tsenela mediro efe goba efe ya diromelwantle le Sao Tome le Principe. Ge re phetha, pholisi ya motšhelo wa diromelwantle ya Sao Tome le Principe e akaretša go phethagatša motšhelo wa boleng bjo bo okeditšwego (VAT) gammogo le go gapeletša metšhelo ya meetlo goba metšhelo ya go reka ka ntle/romelwantle yeo e theilwego godimo ga dithoto tše di itšego. Baromelantle ba swanetše go dula ba mpshafaditšwe ka melawana ya bjale ka go rerišana le methopo ya mmušo bakeng sa tshedimošo ye e nepagetšego pele ba tsenela mediro ya kgwebišano le setšhaba se.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare. Naga e romela ntle kudu ditšweletšwa tša temo, kudu cocoa le kofi. Gore e kgone go romela ntle dithoto tša yona, Sao Tome and Principe e nyaka gore baromelantle ba hwetše setifikeiti sa thomelontle goba tumelelo. Tshepetšo ye ya netefatšo e netefatša gore ditšweletšwa tše di rometšwego ntle di fihlelela maemo a itšego a boleng le go obamela melawana ya boditšhabatšhaba. Go hwetša setifikeiti sa diromelwantle, baromelantle ba swanetše go obamela ditshepedišo tše di itšego tšeo di beilwego ke balaodi ba mmušo bao ba ikarabelago ka kgwebišano le kgwebo. Sa mathomo, ba swanetše go ingwadiša le kgoro goba setheo sa maleba, go swana le Lefapha la Temo goba Lefapha la Kgwebišano, go ya ka legoro la bona la ditšweletšwa. Ke moka baromelantle ba swanetše go fa ditokomane tšeo di laetšago kobamelo ya maemo a boleng le dinyakwa tša taolo. Se se ka akaretša disetifikeiti tša setlogo, disetifikeiti tša phytosanitary (bakeng sa ditšweletšwa tša temo), bohlatse bja kobamelo ya melawana ya maphelo le polokego (bakeng sa ditšweletšwa tša dijo), gammogo le ditokomane tše dingwe tša maleba tšeo di lebanego le intasteri ya bona ka go lebanya. Balaodi ba tla dira ditlhahlobo goba ditlhahlobo tša dithoto pele ba ntšha setifikeiti sa thomelontle. Tshepetšo ye e netefatša gore dilo ka moka tše di rometšwego ntle di fihlelela bobedi dinyakwa tša ka nageng le melawana ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba yeo e gapeleditšwego ke dinaga tšeo di yago go tšona. Baromelantle ba swanetše go tseba gape gore dinaga tše di fapanego di ka ba le dithibelo tša tlaleletšo tša go reka ka ntle goba dinyakwa tša dithoto tše itšego. Tše di ka akaretša ditefišo, dikelo, maemo a go swaya goba go kgomarela ditumelelano tša ditšhaba-tšhaba tše bjalo ka Codex Alimentarius bakeng sa polokego ya dijo. Go bohlokwa gore baromelantle go tšwa Sao Tome le Principe ba dule ba mpshafaditšwe ka ga diphetogo dife goba dife tša melawana yeo e ka amago diromelwantle tša bona. Ba swanetše go rerišana le mekgatlo ya kgwebišano ya selegae goba mafapha a mmušo ao a ikarabelago ka kgwebišano ya boditšhabatšhaba bakeng sa tshedimošo ya moragorago ka ga ditshepedišo tša dilaesense le ditifikeiti tše di nyakegago pele ba romela dithoto ntle go tšwa mabopong a Sao Tome le Principe.
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Sao Tome le Principe, e lego Afrika Bogare, ke sehlopha sa dihlakahlaka seo se nago le dihlakahlaka tše pedi tše dikgolo. Gaešita le ge e le naga e nyenyane yeo e nago le badudi ba batho ba fetago 200 000 feela, e na le ikonomi yeo e golago yeo e hlohleletšwago ke temo, dihlapi le boeti. Ge go tliwa tabeng ya ditšhišinyo tša dithulaganyo bakeng sa Sao Tome le Principe, tše ke dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di ela hloko: 1. Mananeokgoparara a Boemakepe: Naga e na le maemakepe a mabedi a magolo - Boemakepe bja Sao Tome le Boemakepe bja Neves. Maemakepe a a šoma bjalo ka dikgoro tše bohlokwa tša go reka ka ntle le diromelwantle. Boemakepe bja Sao Tome bo fana ka didirišwa tša bobedi go swara merwalo le go sepetša banamedi. 2. Kgokagano ya Moyeng: Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Sao Tome bo šoma bjalo ka boemafofane bja mathomo bjo bo kgokaganyago naga le mafelo a boditšhabatšhaba. E kgatha tema ye bohlokwa go sepetšeng dithoto ka pela le ka bokgoni. 3. Neteweke ya Ditsela: Le ge netweke ya ditsela dihlakahlakeng e kaonafala ganyenyane-ganyenyane, go sa na le mellwane mabapi le kgokagano magareng ga ditoropo le ditoropo. Dinamelwa ka gare ga mafelo a ditoropong di ka ba bonolo ge di bapetšwa le dilete tša kgole. 4. Dinamelwa tša Selegae: Bakeng sa dithulaganyo tša selegae ka gare ga dihlakahlaka, go thwala dikhamphani tša dinamelwa tša selegae goba go dirišana le baabi ba dithulaganyo bao ba nago le maitemogelo go ka netefatša go sepela ka thelelo ga dithoto magareng ga mafelo. 5. Dinolofatši tša Polokelo: Mananeokgoparara a polokelo ka Sao Tome le Principe a a hlabolla eupša a ka no se sa lekana le maemo a boditšhabatšhaba. Le ge go le bjalo, go na le dikgetho tše di lego gona tša go boloka dithoto ka polokego go fihlela di loketše go phatlalatšwa goba go romelwa ntle. 6. Melawana ya Meetlo: Itlwaetše melawana ya meetlo ge o reka ka ntle goba o romela ntle dithoto go ya/go tšwa Sao Tome le Principe go netefatša kobamelo ya dinyakwa tša molao. 7.Ditirišano tše di Botegago: Ka lebaka la bogolo bja yona bjo bo nnyane ge bo bapetšwa le dinaga tše dingwe, go hwetša balekane ba selegae bao ba botegago bao ba nago le maitemogelo a go sepetša ditlhohlo tša dithulaganyo e ka ba ga bohlokwa kudu go netefatša taolo ye e šomago gabotse ya ketane ya kabo. 8.Dikhamphani tša Thekgo ya Dithulaganyo: Nagana ka go tsenela dikhamphani tša thekgo ya dithulaganyo tša ka nageng goba tša boditšhabatšhaba tšeo di nago le bokgoni bja go šoma ka gare ga Afrika Bogare goba ka go lebanya lefapha la kgwebišano la Brazil bakeng sa phetogo ye e boreledi ge go tliwa go dithoto tša ka ntle goba diromelwantle. Gopola, go dira nyakišišo ye e tseneletšego le go nyaka keletšo go tšwa go ditsebi ke megato ye bohlokwa ya go hloma ditiro tše di atlegilego tša dithulaganyo ka Sao Tome le Principe.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la Afrika Bogare. Le ge e le bogolo bja yona, e fa dikanale tše mmalwa tše bohlokwa tša tlhabollo ya bareki ba boditšhabatšhaba le dipontšho go dikgwebo tšeo di nyakago go katološa go ba gona ga tšona ka nageng. 1. Pontšo ya Boditšhabatšhaba ya Sao Tome (FISTP): Pontšo ya Ditšhaba-tšhaba ya Sao Tome ke pontšho ya ngwaga le ngwaga ya kgwebo yeo e swarwago kua Sao Tome, e lego motse-mošate wa Sao Tome le Principe. E šoma bjalo ka sefala sa dikhamphani tša ka mo nageng le tša boditšhabatšhaba go bontšha ditšweletšwa le ditirelo tša tšona. Pontšo ye e goketša bareki go tšwa diintastering tše di fapafapanego go akaretšwa temo, boeti, kago, le tšweletšo. 2. Neteweke ya Kgwebo ya Lefase ka Bophara ya Dinaga tše di Hlabologago tša Dihlakahlakeng tše Nnyane tša Afrika (SIDS-GN): Sao Tome le Principe ke karolo ya netiweke ya SIDS-GN yeo e ikemišeditšego go godiša kgwebišano magareng ga ditšhaba tše nnyane tša dihlakahlaka go ralala le lefase. Netweke ye e fa sefala sa bohlokwa sa tlhabollo ya kgwebo ka go kgokaganya baabi le bareki bao ba ka bago gona go tšwa dinageng tše dingwe tša SIDS. 3. Lefelo la go Lebelela Kgwebišano la Kopano ya Afrika: Lefelo la go Lekola Kgwebišano la Kopano ya Afrika ke maitapišo ao a tšwetšago pele kgwebišano ya ka gare ga selete ka gare ga Afrika ka go fa tshedimošo ya mmaraka, go tšwetša pele dibaka tša kgwebo, le go nolofatša go nyalelana magareng ga bareki le barekiši. Sefala se se ka thuša go kgokaganya dikgwebo tša Sao Tome le Principe le bareki ba boditšhabatšhaba go tšwa dinageng tše dingwe tša Afrika. 4. Diforamo tša B2B tša Inthaneteng: Diforamo tše mmalwa tša inthanete tša B2B tša go swana le Alibaba.com goba GlobalSources.com di fa go pepentšhwa ga lefase ka bophara go dikgwebo tšeo di nyakago go fihlelela mebaraka ya boditšhabatšhaba, go akaretšwa Sao Tome le Principe. Diforamo tše di dumelela dikhamphani go bontšha ditšweletšwa goba ditirelo tša tšona mola di di kgokaganya le bareki bao ba ka bago gona lefaseng ka bophara. 5. Di-Embassy & Dimišene tša Kgwebo: . Dikhamphani tšeo di nago le kgahlego ya go romela dithoto goba ditirelo go ya Sao Tome le Principe le tšona di ka hlahloba ditirišano le di-embassy tša dinaga tša ka ntle goba tša tšea karolo baromiweng ba kgwebišano bao ba rulagantšwego ke ditheo tša mmušo tša naga ya gabo bona tšeo di amegago go tšwetša pele diromelwantle dinageng tša ka ntle. 6.Maiteko a Mmušo: . Mmušo wa Sao tome o phethagaditše maitapišo a go swana le go ipiletša mehola ya motšhelo/ditherišano ka ga dithoto tša ka ntle. Mmušo wa selegae o hlohleletša tirišano magareng ga dikhamphani tša boditšhabatšhaba le dikgwebo tša ka nageng ka maitapišo a. Ge re phetha, Sao Tome le Principe di fa dikanale tše di fapafapanego tša tlhabollo ya bareki ya boditšhabatšhaba go swana le dipontšho tša kgwebo, dinetweke tša selete, diforamo tša inthanete tša B2B, di-embassy, ​​le maitapišo a mmušo. Ditsela tše di fa dibaka tše bohlokwa go dikgwebo go kgokagana le bareki bao ba ka bago gona le go katološa go ba gona ga bona setšhabeng se sa sehlakahlaka. Le ge go le bjalo, go bohlokwa gore dikgwebo di dire nyakišišo ye e feletšego ya mmaraka le go kwešiša ditlhohlo le dibaka tša moswananoši ka Sao Tome le Principe pele di tsenela mmaraka wo.
Kua Sao Tome le Principe, dientšene tša go nyaka tšeo di dirišwago kudu ke Google, Bing le Yahoo. Dientšene tše tša go nyaka di nea phihlelelo ya tsebišo e ntši kudu inthaneteng gomme di dirišwa kudu ke badudi ba lefelong leo bakeng sa dipotšišo tša bona tša go nyaka. Ka tlase ke diwepesaete tša dientšene tše tša go nyaka tšeo di dirišwago ka tlwaelo: 1. Google - www.google.st Google ka ntle le pelaelo ke e nngwe ya dientšene tša go nyaka tše di tumilego kudu lefaseng ka bophara ka baka la ditirelo tša yona tše dintši, go akaretša le go nyaka wepeng, go nyaka diswantšho, mebapa, ditirelo tša imeile (Gmail), le tše dingwe. 2. Bing - www.bing.com Bing ke entšene ye nngwe ya go nyaka yeo e šomišwago gantši yeo e fago dikarolo tše di swanago go swana le go nyaka wepe gotee le dikarolo tše dingwe tša go swana le dikgoboketši tša ditaba le ditirelo tša phetolelo. 3. Yahoo - www.yahoo.com Yahoo e fana ka ditirelo tše di fapafapanego go tlaleletša go tšobotsi ya yona ye e ka botwago ya go nyaka yeo e theilwego go wepe. E fana ka ditirelo tša poso (Yahoo Mail), diapdeite tša ditaba, tshedimošo ya ditšhelete (Yahoo Finance), diapdeite tša dipapadi, bjalobjalo, e dira gore e be sefala se se feletšego go badiriši. Dikgetho tše tše tharo tšeo di lokeleditšwego ka mo godimo di hwetšagala kudu kua Sao Tome le Principe ka ge di hwetšagala ka tlwaelo dinageng tše dintši lefaseng ka bophara. Badiriši ba lefelong leo ba ka kgetha e tee go ya ka dikgetho tša motho ka noši goba dinyakwa tše itšego ge ba dutše ba nyaka diteng tša inthaneteng goba ba dira nyakišišo.

Matlakala a magolo a masehla

Sao Tome le Principe ke naha e nyenyane ea Afrika e fumanehang Kgogometšaneng ya Guinea. Ka ge e le setšhaba seo se hlabologago, e ka no se be le tšhupamabaka e nabilego ya matlakala a masehla bjalo ka ge e bonwa dinageng tše di hlabologilego kudu. Lega go le bjalo, go sa dutše go e-na le dipuku tše dingwe tše di lemogegago tša ditšhupetšo le diwepesaete tšeo di ka neago tshedimošo ka ditirelo tše di fapa-fapanego le dikgwebo kua Sao Tome le Principe. 1. Yellow Pages STP - The semmuso inthaneteng directory bakeng sa dikgwebo ka Sao Tome le Principe. E fana ka magoro a fapa-fapanego a go swana le madulo, diresetšhurente, dinamelwa, mabenkele, le tše dingwe. Wepesaete: https://www.matlakala a masehla.st/ 2. TripAdvisor - Le ge e tsebja kudu bjalo ka weposaete ya maeto, TripAdvisor e fana gape ka mananeo a ditirelo tše di fapanego go swana le dihotele, diresetšhurente, mafelo a go gogela, bjalobjalo, kua Sao Tome le Principe. Wepesaete: https://www.tripadvisor.com/ . 3. Lonely Planet - E swana le TripAdvisor eupša e lebeletše kudu ditšhišinyo tša maeto lefaseng ka bophara. E akaretša mananeo a madulo, diresetšhurente, mafelo a go bona go ralala le Sao Tome le Principe. Wepesaete: https://www.lonelyplanet.com/ . 4. Apontador São Tomé e Príncipe - A ratoang Brazilian kgwebo directory e boetse e fana ka mananeo a ditshebeletso tse sa tšoaneng ka Sao Tome le Principe. Wepesaete: https://www.apontador.com.br/em/st/sao_tome_e_principe 5. Infobel - Webosaete ya lefase ka bophara ya tšhupamabaka ya mogala yeo e fago tshedimošo ya kgokagano ya dikgwebo yeo e theilwego mafelong a itšego lefaseng ka bophara go akaretšwa Sao Tome le Principe. Wepesaete: https://www.infobel.com/en/lefatše Hle ela hloko gore methopo ye e ka no se be ye e feletšego goba e dula e le nakong ka lebaka la mohuta wo o fetogago ka lebelo wa dintlha tša kgokagano tša dikgwebo inthaneteng. Go kgothaletšwa go netefatša tshedimošo yeo e hweditšwego go tšwa methopong ye pele o dira maitlamo afe goba afe goba o ikgokaganya le dihlongwa thwii bakeng sa dintlha tše di nepagetšego kudu.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la ka bodikela la Afrika. Ka lebaka la bogolo bja yona le maemo a ekonomi, Sao Tome le Principe ga di na diforamo tše ntši tše kgolo tša kgwebo ya inthanete. Le ge go le bjalo, go na le diwepesaete tše mmalwa tša inthaneteng tšeo di fago ditšweletšwa le ditirelo go badudi. 1. BuyInSTP: Ye ke e nngwe ya diforamo tše di etilego pele tša kgwebo ya inthanete kua Sao Tome le Principe. E fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa go akaretšwa elektroniki, fešene, ditšweletšwa tša botse, didirišwa tša ka gae, le tše dingwe. Webosaete e hwetšagala go www.buyinstp.st. 2. Bazar STP: Bazar STP ke mmaraka o mongwe o tumilego wa inthaneteng kua Sao Tome le Principe moo barekiši ba lefelong leo ba ka bapatšago ditšweletšwa tša bona bakeng sa thekišo. E na le magoro a go fapafapana a go swana le diaparo, ditlabakelo, dithoto tša ka gae, dipuku, bj.bj.Websaete ya bona e ka fihlelelwa go www.bazardostp.com. 3. Olx STP: Olx ke sethaleng sa dipapatšo sa boditšhabatšhaba seo se šomago gape ka Sao Tome le Principe seo se dumelelago batho ka bomong go reka le go rekiša dilo tše mpsha goba tše di šomišitšwego go swana le dikoloi, didirišwa tša elektroniki, dilo tša ka gae goba dithoto tša thekišo ya dithoto mo nageng ka go phatlalatša dipapatšo tša mahala wepesaeteng ya bona ( www.olx.st) ya go swana le yona. Hle ela hloko gore diforamo tše tša kgwebo ya inthanete di ka ba le kgetho ye e lekanyeditšwego ya ditšweletšwa ge di bapetšwa le diforamo tše kgolo tša boditšhabatšhaba ka lebaka la bogolo bjo bonyenyane bja mmaraka bja baagi ba Sao Tome le Principe (bao ba ka bago ba dikete tše 200). Go tlaleletša, go hwetšagala go ka fapana nako le nako ka ge mananeokgoparara a mabenkele a inthanete a tšwela pele go hlabolla ka nageng ye.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Sao Tome le Principe, setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, se na le palo e lekanyeditšwego ya diforamo tša ditaba tša leago tšeo di hwetšagalago ka baka la bogolo bja sona le baagi ba sona. Lega go le bjalo, go swana le dinaga tše dingwe tše dintši, e na le phihlelelo ya mafelo a mangwe a tumilego a lefase ka bophara a go dira bagwera. Ka tlase ke diforamo tše mmalwa tša ditaba tša leago tšeo di dirišwago ka tlwaelo kua Sao Tome le Principe: 1. Facebook: E nngwe ya mafelo a tumilego kudu a go dira dikgokagano tša leago lefaseng ka bophara le yona e atile kua Sao Tome le Principe. Facebook e dumelela badiriši go kgokagana le bagwera le ba lapa ka diprofaele tše di hlamilwego ka bowena, go abelana ka diapdeite, dinepe, dibidio, go tsenela dihlopha le matlakala ao a theilwego godimo ga dikgahlego tša bona. Wepesaete: www.facebook.com 2. WhatsApp: Le ge e le gore ka setšo ga e tšewe bjalo ka sefala sa ditaba tša leago, WhatsApp e kgatha tema ye bohlokwa go kgokaganya batho ba Sao Tome le Principe ka go dumelela ditirelo tša melaetša ya ka pela. Badiriši ba ka dira megala ya lentšu goba megala ya bidio gammogo le go romela melaetša ya go ngwalwa goba difaele tša multimedia ka sephiring goba ka gare ga dihlopha. Wepesaete: www.whatsapp.com 3. Instagram: E tsebja ka go tsepelela ga yona go go abelana dikagare tša go bonwa go swana le dinepe le dibidio, Instagram e šomišwa gape kudu ka Sao Tome le Principe ke batho ka bomong bao ba thabelago go abelana dinako go tšwa maphelong a bona le balatedi ba bona. Wepesaete: www.instagram.com 4. Twitter: Sebaka se sa microblogging se kgontšha badiriši go romela melaetša ye kopana yeo e bitšwago di-tweet yeo e ka akaretšago dikgokagano tša sengwalwa goba diteng tša multimedia go swana le diswantšho goba dibidio. Twitter e šomišwa ke batho ba bantši ka Sao Tome le Principe bao ba nyakago go abelana ka diapdeite tša ditaba goba dikgopolo le batheetši ba bantši. Wepesaete: www.twitter.com 5. LinkedIn: Haholo-holo e sebediswa bakeng sa merero ya dinetweke tseo litsebi lefatšeng ka bophara ho akarelletsa le Sao Tome le Principe; LinkedIn e dumelela batho ka bomong go hlama diprofaele tša profešenale tšeo di gatelelago diphihlelelo tša bona tša maitemogelo a mošomo mola ba kgokagana le ditsebi tše dingwe go tšwa diintastering tše di fapanego. Wepesaete: www.linkedin.com 6. YouTube (phihlelelo e lekanyeditšwego): Le ge ka setegeniki e sa tšewe e le sefala sa setšo sa ditaba tša leago ka bosona eupša go e na le moo e le weposaete ya go abelana dibidio inthaneteng, YouTube e fana ka sefala sa gore badiriši ba Sao Tome le Principe ba tsenye le go lebelela dibidio ka dihlogo tše di fapa-fapanego. Wepesaete: www.youtube.com Go bohlokwa go lemoga gore go hwetšagala le go tuma ga diforamo tše tša ditaba tša leago go ka fapana kua Sao Tome le Principe, go ya ka dikgetho tša motho ka o tee ka o tee le mabaka a go swana le kgokagano ya inthanete.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea lebopong la Afrika Bogare. Go sa šetšwe bogolo bja yona bjo bonnyane le palo ya badudi, naga e na le mekgatlo ye mmalwa ye bohlokwa ya intasteri yeo e kgathago tema ye bohlokwa go tšwetša pele tlhabollo ya ekonomi le go šireletša dikgahlego tša mafapha a go fapafapana. Mekgatlo e mengwe e megolo ya intasteri kua Sao Tome le Principe gotee le diwepesaete tša bona ka go latelana ke tše: 1. Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Kgwebo, Intasteri, Temo, le Ditirelo (CNCIAS) - CNCIAS e emela dikgahlego tša dikgwebo go ralala le mafapha a mantši ka Sao Tome le Principe. Wepesaete: http://www.cciasstp.com/ . 2. Mokgatlo wa Tšwetšopele ya Boeti (APT) - APT e šoma go tšwetša pele boeti ka Sao Tome le Principe, go godiša go bonagala ga bjona boditšhabatšhabeng, le go netefatša kgolo ya go ya go ile. Wepesaete: https://www.sao-tome.st/ . 3. Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Balemirui (ANAGRI) - ANAGRI e emela dikgahlego tša balemirui ka go thekga tšwelopele ya temo, go fa thušo ya sethekniki go balemirui, go nolofatša phihlelelo ya mmaraka ya ditšweletšwa tša temo, bj.bj. Wepesaete: Ga e hwetšagale 4. Mokgatlo wa Diintasteri (ACI) - ACI e lebeletše kudu go tšwetša pele tlhabollo ya intasteri ka gare ga Sao Tome le Principe ka go buelela melawana yeo e thekgago diintasteri tša tšweletšo mola e rarolla ditlhohlo tša tšona. Wepesaete: Ga e hwetšagale 5. Mokgatlo wa Barei ba dihlapi (AOPPSTP) - AOPPSTP e ikemišeditše go šireletša ditokelo tša barei ba dihlapi, go tšwetša pele mekgwa ya go rea dihlapi ya go ya go ile, go aba mananeo a tlhahlo ya tlhabollo ya profešene ya barei ba dihlapi, bj.bj. Wepesaete: Ga e hwetšagale 6. Mokgatlo wa Enetši ye Mpshafatšwago (ADERE-STP) - ADERE-STP e tšwetša pele methopo ya enetši ye mpshafatšwago go swana le maatla a letšatši go fokotša go ithekga ka dibešwa tša mešaletša mola e rarolla dipelaelo tša tikologo tšeo di amanago le tšweletšo ya enetši. Wepesaete: Ga e hwetšagale Mekgatlo ye ya intasteri e boledišana ka mafolofolo le dikgwebo tša ka mo nageng go godiša phadišano ya tšona ka mananeo a go aga bokgoni a go swana le dithuto-tšhomo, dikhonferentshe tša diseminare tšeo di ikemišeditšego go kaonafatša bokgoni ka gare ga mafapha a tšona ka go latelana. Hle ela hloko gore ga se mekgatlo ka moka yeo e ka bago le diwepesaete tšeo di lego gona, eupša o ka ikgokaganya le yona ka go lebanya bakeng sa tshedimošo e oketšegilego.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Sao Tome le Principe, e tsebjago semmušo e le Democratic Republic of Sao Tome and Principe, ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego Kgogometšane ya Guinea, lebopong la ka bodikela la Afrika Bogare. Go sa šetšwe go ba naga yeo e sa hlabologago yeo e nago le ekonomi ye nnyane, go na le diwepesaete tše mmalwa moo o ka hwetšago tshedimošo ka ga mediro ya ekonomi le ya kgwebo ka Sao Tome le Principe. Tše dingwe tše di lemogegago ke tše: 1. Setheo sa Bosetšhaba sa Dipeeletšo (ANIP) - Wepesaete ye ya semmušo e fa tshedimošo ka ga menyetla ya dipeeletšo ka Sao Tome le Principe, go akaretšwa mafapha a go swana le temo, dihlapi, maatla, boeti, tlhabollo ya mananeokgoparara, le tše dingwe. Wepesaete: http://www.anip.st/ . 2. Kgoro ya Kgwebo - Kgoro ya Kgwebo ya Sao Tome le Principe e ikemišeditše go tšwetša pele kgolo ya ekonomi ka go thekga dikgwebo ka nageng. Webosaete ya bona e fana ka methopo go borakgwebo ba ka mo nageng gammogo le tshedimošo go babeeletši ba dinaga dišele bao ba nago le kgahlego ya go dirišana goba go beeletša ka dikgwebong tša ka nageng. Wepesaete: https://ccstp.org/ . 3. Lefapha la Ekonomi & Tirišano ya Boditšhabatšhaba - Lefapha le la mmušo le na le maikarabelo a go kgokaganya melawana ya ekonomi le go godiša maitapišo a tirišano ya boditšhabatšhaba. Webosaete ye e fa dimpshafatšo ka ga ditlhabollo tša ekonomi ka gare ga naga gomme e laetša dibaka tša dipeeletšo. Wepesaete: https://www.economia.st/ . 4. Panka ya Bogare - Banco Central de São Tomé e do Príncipe e na le maikarabelo a phethagatšo ya pholisi ya ditšhelete ka gare ga setšhaba. Le ge weposaete ya bona e lebeletše kudu ditirelo tša ditšhelete tšeo di fiwago ke panka ya bogareng ka boyona go e na le diteng tše di itšego tše di amanago le kgwebišano; e sa kgona go fa ditemogo tše bohlokwa ka ga melawana yeo e amago ekonomi ya bosetšhaba. Wepesaete: https://www.bcstp.st/ . 5.Export Promotion Agency(STPEXPORT) - STPExport e šoma bjalo ka sešušumeletši sa go šupa mebaraka ya diromelwantle mola e tšwetša pele ditšweletšwa tša ka nageng go tšwa São Tomé e Príncipe lefaseng ka bophara.Go kgokagana le bareki ba boditšhabatšhaba ka go realo go godiša dikamano tša kgwebišano go godiša GDP ya yona gape weposaete :https://stlexport.st Hle ela hloko gore diwepesaete tše dingwe di ka hwetšagala feela ka Sepotokisi, ka ge e le leleme la semmušo la Sao Tome le Principe.

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Sao Tome le Principe ke sechaba se senyenyane sa sehlekehleke se fumanehang Afrika Bohareng. Ka lebaka la bogolo bja yona le methopo ye e lekanyeditšwego, ekonomi ya yona e ithekgile kudu ka diromelwantle tša cocoa. Le ge go ka ba le methopo ye e lekanyeditšwego ya datha ya kgwebo mabapi le Sao Tome le Principe, go na le diwepesaete tše mmalwa tšeo di fago tshedimošo ye nngwe ka ga mediro ya yona ya kgwebo. Tše dingwe tša diforamo tšeo o ka di hlahlobago ke tše: 1. Setsi sa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba (ITC) - ITC ke mothopo wo o ka botwago wa dipalopalo tša kgwebišano ya lefase ka bophara. Ba fana ka ya data kgwebo bakeng sa linaheng tse sa tšoaneng, ho akarelletsa le Sao Tome le Principe. O ka etela weposaete ya bona go https://www.intracen.org/Traderoot/. Ka go kgetha "Profaele ya Naga" le go nyaka Sao Tome le Principe, o ka fihlelela tshedimošo ye e fapanego yeo e amanago le kgwebo. 2. United Nations Comtrade Database - UN Comtrade Database e fana ka ya data e feletšego ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba go tšwa dinageng tša go feta 170 lefaseng ka bophara, go akaretšwa Sao Tome le Principe. O ka nyaka dithoto tše itšego goba wa hwetša kakaretšo ya dipaterone tša kgwebo ka kakaretšo tša naga ka go tsenya ditekanyetšo tše di nyakegago wepsaeteng ya bona: https://comtrade.un.org/data/. 3. Tharollo ya Kgwebišano ye e Kopantšwego ya Lefase (WITS) ya Panka ya Lefase - WITS e fa phihlelelo ye e nabilego go dipolokelo tša tshedimošo tša kgwebišano ya dithoto tša lefase ka bophara tšeo di hlokometšwego ke Sehlopha sa Panka ya Lefase go https://wits.worldbank.org/. O ka kgetha naga yeo o e nyakago (Sao Tome le Principe), wa kgetha dihlopha tša ditšweletšwa tša tlwaelo goba magoro, mengwaga ya kgahlego, gomme wa hwetša datha ya dithoto tša ka ntle, diromelwantle, ditefišo, le tshedimošo ye nngwe ya bohlokwa. Hle ela hloko gore ka ge Sao Tome le Principe e le ekonomi ye nnyane yeo e nago le methopo ye e lekanyeditšwego yeo e hwetšagalago inthaneteng mabapi le mediro ya bona ya kgwebo ka go lebanya; diwepesaete tše di ka no se be le dipalopalo tše di nago le dintlha goba tša moragorago go etša ge diekonomi tše dikgolo di ka di nea. Go kgothaletšwa go netefatša sefapano tshedimošo yeo e hweditšwego go tšwa methopong ye e fapanego pele o ithekga kudu ka sefala sefe goba sefe sa motho ka o tee ka o tee ge o nyakišiša dintlha tše di nepagetšego mabapi le tshepedišo ya kgwebo ya Sao Tome & Principe.

Diforamo tša B2b

Sao Tome le Principe ke setšhaba se senyenyane sa sehlakahlaka seo se lego lebopong la ka bodikela la Afrika. Go sa šetšwe bogolo bja yona le lefelo la yona la kgole, e na le diforamo tše mmalwa tša B2B tšeo di hlokomelago dikgwebo ka nageng. Tše dingwe tša tšona ke tše: 1. STP Trade Portal: Sethala sena se sebeletsa e le directory inthaneteng bakeng sa dikgwebo ka Sao Tome le Principe. E fana ka phihlelelo ya tshedimošo ya kgokagano le dintlha ka ga dikhamphani tše di fapanego tšeo di šomago ka mafapheng a go fapana. Wepesaete: www.stptradeportal.com 2. Sao Tome Business Network: Ke sefala sa go dira dikgokagano sa B2B seo se ikemišeditšego go kgokaganya dikgwebo ka gare ga Sao Tome le Principe gammogo le balekane ba boditšhabatšhaba bao ba nago le kgahlego ya go dirišana le dikhamphani tša ka mo nageng. Wepesaete: www.saotomekgwebo ya netweke.com 3. EDBSTP - Boto ya Tlhabollo ya Ekonomi ya Sao Tome le Principe: Le ge e se sefala sa B2B gabotse, setheo se se laolwago ke mmušo se kgatha tema ye bohlokwa go tšwetša pele dibaka tša kgwebo, dipeeletšo, le tlhabollo ya ekonomi ka gare ga naga. Ba fana ka tshedimošo ka ga balekane ba kgwebo bao ba ka bago gona goba dibaka tša dipeeletšo mo wepsaeteng ya bona: www.edbstp.org 4. Stpbiz Marketplace: Mmaraka wo wa inthanete o dumelela dikgwebo tša lefelong leo go bontšha ditšweletšwa goba ditirelo tša tšona, go kgokagana le bareki goba baabi bao ba ka bago gona ka gare ga Sao Tome le Principe, le go nolofatša ditirišano tša kgwebo ka sefala ka bosona. Wepesaete: www.stpbizmarketplace.com 5. Chamber of Commerce, Industry, Agriculture, & Services of São Tomé e Príncipe (CCIA-STP): CCIA-STP e sebeletsa e le setheo se bohlokoa bakeng sa ntshetsopele ya kgwebo ka naheng ka ho fana ka mehlodi ya liketsahalo tsa marangrang, dipontsho tsa kgwebo / dipontsho, ditirelo tša go nyalelanya kgwebo gare ga maloko a yona gotee le ditirelo tše dingwe tša boleng bjo bo okeditšwego go swana le mananeo a tlwaetšo ya borakgwebo—ka go realo ka go se lebanye go godiša ditirišano tša B2B gare ga maloko a yona. Hle ela hloko gore le ge diforamo tše di le gona ka nako ya go ngwala karabo ye (2024), go eletšwa go netefatša go hwetšagala/go nepagala ga tšona ga bjale ka ge tšwelopele ya theknolotši le diphetogo mo sebopegong sa kgwebo di ka feletša ka diapdeite goba diforamo tše mpsha tšeo di tšwelelago.
//