More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Somalia, e tsebjago semmušo bjalo ka Federal Republic of Somalia, ke naga yeo e lego ka Lenaka la Afrika. E abelana mellwane le Djibouti ka leboabodikela, Ethiopia ka bodikela le Kenya ka borwabodikela. Ka baagi ba batho ba ka bago dimilione tše 15, e na le motswako wa go fapafapana wa merafe le ditšo. Somalia e na le lefelo la maano go bapa le ditsela tše bohlokwa tša dikepe tša boditšhabatšhaba, e lego seo se dirago gore e be bohlokwa go kgwebišano le kgwebo. Motse-mošate ke Mogadishu, yeo gape e lego motse o mogolo kudu nageng. Sesomalia le Searabia ke maleme a semmušo ao a bolelwago ke badudi ba yona. Go ya ka histori, Somalia e be e le lefelo la bohlokwa la kgwebo ka lebaka la go ba kgauswi le Arabia le India. E ile ya hwetša tokologo go tšwa Italy ka July 1, 1960, ka morago ga go kopana le Somaliland ya Brithania. Le ge go le bjalo, ga e sa le e hwetša tokologo, Somalia e lebane le ditlhohlo tše ntši go akaretšwa go se tsepame ga dipolotiki le dithulano tšeo di šitišitšego tlhabollo. Naga e ile ya itemogela ntwa ya selegae yeo e thomilego ka 1991 ka morago ga gore Mopresidente Siad Barre a mentšwe. Go hloka pušo ye e šomago gabotse go ile gwa lebiša ditabeng tša go hloka molao le tša bošoro bja dikepe mabopong a yona ka nywaga e mentši. Go tlaleletša,naga ye gape e ile ya tlaišwa ke komelelo ye šoro yeo e ilego ya lebiša go tlala yeo e ilego ya gakatša tlaišego ya batho. Le ge go na le ditlhohlo tše,Somalia e tšere magato a go ya go botsitso ka go hloma dibopego tša mmušo wa federal tšeo di thekgwago ke mašole a go boloka khutšo a Kopano ya Afrika,le go dira kgatelopele go ya go tsošološo ya ekonomi.Maemo a bjale a dipolotiki a sa raragane eupša go bile le maswao a morago bjale a ditlhabollo tše botse tša go swana le dikgetho tša palamente tšeo di swerwego ka mathomong a 2021. Moruong,Somalia e ithekgile kudu ka temo,diruiwa,le ditšhelete tšeo di romelwago go tšwa mošola wa mawatle Somalia.Diponagalo tša yona tše di fapafapanego di thekga bodiši,go rea dihlapi,le temo.Le ge go le bjalo,ekonomi e lebane le ditlhohlo tše bohlokwa ka lebaka la thulano ye e tšwelago pele,komelelo,le tlhabollo ya mananeokgoparara ye e lekanyeditšwego.Somaliland,a self -o tsebagaditšwego mmušo wo o lego ka gare ga Somalia,eupša e sego ya amogelwa boditšhabatšhaba,e thabela go tsepama mo go lekanyeditšwego le dihlongwa tše di hlabologilego kudu ge di bapetšwa le dilete tša ka borwa,e nyaka go ikemela mo gogolo goba go ikemela go tšwa mmušong wa bogareng wa Somalia. Ge re phetha, Somalia ke naga yeo e lego Lenaka la Afrika yeo e nago le histori ye e raraganego le tikologo ya bjale yeo e hlohlago. Go sa šetšwe go se tsepame ga dipolotiki le mathata a go fapafapana, maitapišo a go ya go botsitso le tsošološo ya ekonomi a tšwela pele go direga.
Tšhelete ya Setšhaba
Somalia, e tsebjago semmušo bjalo ka Federal Republic of Somalia, ke naga yeo e lego ka Lenaka la Afrika. Boemo bja tšhelete bja Somalia bo ka hlalošwa bjalo ka bjo bo raraganego ka lebaka la go hloka botsitso le taolo ya bogareng go theoša le mengwaga. Tšhelete ya semmušo ya Somalia ke Shilling ya Somalia (SOS). Lega go le bjalo, ga e sa le go tloga ge mmušo wa bogareng o phuhlama ka 1991, dilete tše di fapanego le dinaga tšeo di itsebišago ka gare ga Somalia di ntšhitše ditšhelete tša tšona. Tše di akaretša Somaliland Shilling (SLS) ya selete sa Somaliland le Puntland Shilling (PLS) ya selete sa Puntland. Shilling ya Somalia e arotšwe gape ka diyuniti tše nnyane tšeo di bitšwago disente goba senti. Le ge go le bjalo, ka lebaka la infleišene le go se tsepame ga ekonomi, mekgatlo ye mennyane ya bodumedi e sa šomišwa ka sewelo. Ditšhelete tše di tlwaelegilego kudu tšeo di dikološwago ke dišeleng tše 1 000, dišeleng tše 5 000, dišeleng tše 10 000, dišeleng tše 20 000. Ditšhelete tša tšhipi ga di dirišwe kudu goba go betlwa kua Somalia. Go tlaleletša go ditšhelete tše tša semmušo tšeo di ntšhitšwego ke mekgatlo ye e bušago ka gare ga dilete tše itšego ka Somalia, dibopego tše dingwe tša phapantšho tšeo di amogelwago ka mo nageng di gona. Tše di akaretša matlakala a qat a šomišwa bjalo ka tšhelete dikarolong tše dingwe moo sebjalo se se bjalwago kudu; Ditolara tša United States tšeo di amogelwago bakeng sa ditirišano tše dikgolo; ditirelo tša tšhelete ya sellathekeng go swana le Hormuud yeo e fago ditirišano tša ditšhelete ka megala ya sellathekeng. Go swanetše go lemogwa gore go sa šetšwe maitapišo ao a dirilwego go ya go tsepamiša maemo a tšhelete ya Somalia ka go tsebagatša ditšhelete tše mpsha tša tšhelete le go hloma balaodi ba ditšhelete bao ba lego bogareng bja go swana le Panka ya Bogare ya Somalia (CBS), ditlhohlo tše di amanago le go se tsepame ga dipolotiki le dithulano tše di tšwelago pele di šitišitše tšwelopele ya go hlola tšhelete ya bosetšhaba ye e kopanego tshepedišo. Ka boripana,Boemo bja tšhelete bja Somalia bo ka hlaolwa ka go arogana ka ditšhelete tše ntši tša selete tšeo di lego gona mmogo go bapa le tše dingwe. Shilling ya Somalia e sa le tšhelete ya semmušo ya bosetšhaba eupša e lebane le ditlhohlo tše kgolo ka lebaka la go hloka taolo ya mmušo le mathata ao a tšwelago pele a ekonomi ya leago ao a lebišitšego go dibopego tše dingwe tša phapantšho go hwetša botumo gare ga dikarolo tša setšhaba
Sekgahla sa Phapanyetsano
Thendara ya molao ya Somalia ke šeleng ya Somalia. Ditekanyetšo tša phapantšho tša šeleng ya Somalia go ditšhelete tše kgolo tša lefase di ka feto-fetoga gomme di ka fapana. Le ge go le bjalo, go tloga ka September 2021, ditekanyo tša phapantšho tše di akanyetšwago ke tše di latelago: 1 Dolara ya Amerika (USD) = 5780 Dišeleng tša Somalia (SOS) . 1 Euro (EUR) = 6780 Licheleng tsa Somalia (SOS) . 1 Ponto ya Brithani (GBP) = 7925 Disheleng ya Somalia (SOS) . Hle ela hloko gore ditekanyo tše tša phapantšho di ka fetofetoga ka lebaka la mabaka a go fapafapana a go swana le maemo a ekonomi, nyakego ya mmaraka, le ditiragalo tša geopolitical.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Somalia, naga yeo e lego Lenaka la Afrika, e keteka matšatši a mmalwa a bohlokwa a maikhutšo ngwaga ka moka. Menyanya ye ke karolo ya bohlokwa ya setšo sa Somalia gomme e na le bohlokwa bjo bogolo go batho ba yona. Letšatši le lengwe la maikhutšo le le tumilego la setšhaba kua Somalia ke Letšatši la Tokologo, leo le ketekwago ka July 1st ngwaga o mongwe le o mongwe. Letšatši le le swaya tokologo ya Somalia go tšwa go go dirwa ga Mataliana dikoloni ka 1960. Monyanya o akaretša diparade tšeo di bontšhago metantsho ya setšo, ditiragatšo tša mmino le dipontšho tše di phelago tša difolaga tša Somalia go ralala le setšhaba. Monyanya o mongwe o bohlokwa ke Eid al-Fitr, wo o ketekwago mafelelong a Ramadan. Monyanya wo o keteka go kgaolwa ga nako ya go ikona dijo ya kgwedi ka moka ka dithapelo le menyanya yeo e kopanyago malapa le ditšhaba. Nakong ya Eid al-Fitr, ma-Somalia a dira ditiro tša botho ka go nea bao ba se nago mahlatse dimpho. Letšatši la Setšhaba la Somalia ka la 21 Diphalane le gopola kopanyo magareng ga Somaliland ya Brithania (yeo ga bjale e lego Somaliland) le Somalia ya Italy (yeo bjale e lego Somalia) go bopa naga e tee ye e kopanego ka letšatši le ka 1969. Bjalo ka karolo ya monyanya wo, ditiragalo tša setšo di direga di bontšha dibopego tša bokgabo bja setšo go swana le go anega dikanegelo , go bolelwa ga direto, ditiragatšo tša go tantsha le mabelo a dikamela. Go tlaleletša, Ashura e swere bohlokwa bja bodumedi gare ga baagi ba bantši ba Mamoseleme ba Somalia. E hlokometšwe ka letšatši la lesome la Muharram—kgwedi go ya ka almanaka ya Bomoseleme—Ashura o gopola ditiragalo tša histori tše bjalo ka go tshela ga Moše Lewatle le Lehwibidu goba go bolaelwa tumelo nakong ya histori ya mathomo ya Bomoseleme. Ka letšatši la Ashura batho ba tsenela go ikona dijo go tloga ka mahube go fihla ge letšatši le sobela mola ba tsenela dithapelo tša go nyaka tshwarelo le go naganišiša ka leeto la bona la semoya. Matšatši a maikhutšo a kgatha tema ye bohlokwa setšhabeng sa Somalia ka ge a fa dibaka tša gore batho ba kopane bjalo ka setšhaba go sa šetšwe ditlhohlo tša dipolotiki le go keteka histori le ditšo tša bona tšeo ba di abelanago.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Somalia ke naga yeo e lego Lenaka la Afrika, gomme boemo bja yona bja kgwebo bo tutuetšwa ke mabaka a mmalwa, go akaretša le boemo bja yona bjo bo hlohlago bja tšhireletšo, go hloka mananeokgoparara le methopo e lekanyeditšwego ya tlhago. Ikonomi ya Somalia e ithekgile kudu ka kgwebo ya ditšhaba-tšhaba bakeng sa go e thekga. Diromelwantle tše kgolo di akaretša diruiwa (kudu dikamela), dipanana, dihlapi, diorelo le mira. Thomelontle ya diruiwa e bohlokwa kudu ka ge Somalia e na le ye nngwe ya palo ye kgolo ya diruiwa ka Afrika. Diromelwantle tše di reretšwe kudu seleteng sa Bohlabela bja Magareng. Mabapi le dithoto tša ka ntle, Somalia e ithekgile kudu ka ditšweletšwa tša dijo tša go swana le reise, bupi bja korong, swikiri, le oli ya merogo ka lebaka la tšweletšo ye e sa lekanego ya temo ya selegae yeo e hlolwago ke komelelo ya kgafetšakgafetša le go se tsepame ga dipolotiki. Dithoto tše dingwe tše di tšwelelago tša ka ntle di akaretša metšhene le didirišwa tša merero ya go aga. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore lefapha la kgwebišano la Somalia le lebane le ditlhohlo tše ntši. Dithulano tše di tšwelago pele ka gare ga naga di lekanyetša bokgoni bja tšweletšo ya ka nageng mola di šitiša bokgoni bja dikgwebo bja go tsenela ditiro tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Bošoro bja dikepe go bapa le lebopo la Somalia le bjona bo šitišitše mediro ya tša lewatle kudu. Go feta fao, go se be gona ga tshepedišo ya semmušo ya panka go tsenya letsogo go mathata a go dira ditirišano tša boditšhabatšhaba le go lekanyetša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle ka gare ga naga. Ditšhelete tše di romelwago go tšwa go bafaladi ba Somalia di na le seabe kudu go tšwetša pele mediro ya ekonomi eupša ka dinako tše dingwe di ka se dumelelane ka lebaka la mabaka a dipolotiki tša lefase ao a amago dinaga tša baamogedi moo ditšhaba tša diaspora di dulago gona. Maiteko a dirilwe ke bobedi balaodi ba ka nageng le mekgatlo ya boditšhabatšhaba go maatlafatša lekala la kgwebišano la Somalia ka maitapišo a go aga bokgoni ao a lebišitšwego go hlabolla dinolofatši tša mananeokgoparara a boemakepe le go kaonafatša ditshepedišo tša meetlo. Godimo ga fao, melawana ye e fapanego e phethagaditšwe go tšwetša pele dibaka tša dipeeletšo ka gare ga mafapha a go swana le dikgokagano tša megala. Ge re phetha,maemo a kgwebišano a Somalia a lebane le ditlhohlo tše kgolo ka lebaka la dithulano tša ka gare,go se tsepame ga dipolotiki,le go hloka mananeokgoparara.Naga ye e romela ntle kudu diruiwa,banaas,hlapi,le diresin tša bohlokwa,eupša e ithekgile kudu ka dithoto tša ka ntle tša dijo.Go ba gona ga bošoro bja lewatle go šitiša mediro ya lewatle .Go sa šetšwe maitapišo ao a dirilwego,tlhabollo ya lekala la distrade la Somalia e sa dutše e le ye thata.Ge botsitso bo kaonafala le mananeokgoparara ao a nyakegago a hlabollwa, ditebelelo tša kgwebišano tša Somalia di ka phadima.
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Somalia, yeo e lego ka Lenaka la Afrika, e na le bokgoni bjo bogolo bjo bo sa šomišwago bja tlhabollo ya mmaraka wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Le ge e lebane le ditlhohlo tše di tšwelago pele go swana le go se tsepame ga dipolotiki le ditaba tša tšhireletšo, naga e ikgantšha ka methopo ye mentši ya tlhago yeo e ka šomišwago go godiša diromelwantle. E nngwe ya mehola e megolo ya Somalia e letše lebopong la yona le letelele leo le otlollwago go bapa le Lewatle la India. Se se fa bokgoni bjo bogolo bja go hlabolla lekala la mawatle leo le atlegago, go akaretšwa diintasteri tša dihlapi le tša temothuo ya tša meetseng. Ka dipeeletšo tša maleba tša mananeokgoparara le ditlhako tša taolo tše di kaonafetšego, Somalia e ka ba lefelo la selete la tšweletšo le diromelwantle tša dijo tša ka lewatleng. Go oketša moo, Somalia e na le dinaga tše dikgolo tša temo tšeo di loketšego go bjala dibjalo tše di fapa-fapanego tša tšhelete tše bjalo ka dipanana, dienywa tša citrus, kofi, kgapetla le sesame. Maemo a boso a mabotse a naga a dumelela mediro ya bolemirui ngwaga ka moka. Le ge go le bjalo, ka lebaka la mengwagasome ya thulano le phihlelelo ye e lekanyeditšwego go mebaraka ya boditšhabatšhaba, lekala la temo le sa dutše le sa hlabollwa kudu. Ka go godiša ditshepedišo tša nošetšo le go aba thušo ya sethekniki go balemirui – yeo e ka bago ka tirišano le dikoporasi tša dinaga tša ka ntle – Somalia e ka oketša bokgoni bja yona bja tšweletšo ya temo kudu. Go feta moo, diminerale tše bjalo ka dipeeletšo tša uranium di utolotšwe ditikologong tše itšego tša Somalia. Go šomiša methopo ye ya diminerale go tla nyaka peeletšo ye kgolo ka go theknolotši ya meepo ya sebjalebjale le mananeokgoparara eupša go ka fa kgothatšo go meputso ya naga ya diromelwantle. Go feta fao, ge go lebelelwa lefelo la yona la maano ditseleng tše kgolo tša dikepe tšeo di kgokaganyago Yuropa le Asia le Afrika le mebaraka ya Bohlabela bja Magareng - yeo e tsebjago bjalo ka lefelo le le loketšego la dithulaganyo tša go fetišetša dithoto - Somalia e na le bokgoni bjo bogolo bja go ba kgoro ye bohlokwa ya kgwebišano magareng ga dilete tše. Ge re phetha, le ge e le gore e lebane le ditlhohlo tše ntši tšeo di šitišago tlhabollo ya kgwebišano ya ka ntle mo nakong ye – go swana le go se tsepame ga dipolotiki & ditaba tša tšhireletšo - Somali e sa swere bokgoni bjo bogolo bjo bo sa šomišwago go ralala le mafapha a go fapafapana go swana le dihlapi/temothuo ya tša meetseng/temo/meepo/dithulaganyo tša go fetišetša dikepe ka go šomiša methopo ya yona ya tlhago & lefelo la maano ; ka dipeeletšo tša mananeokgoparara tše di lekanego/ditirišano tša boditšhabatšhaba/mekgwa ye e kaonafetšego ya taolo/ditšweletšo di ka okeletšwa kudu — go goketša dipeeletšo tše ntši tša dinaga tša ka ntle & go fapantšha melapo ya letseno yeo mafelelong e lebišitšego go kgolo ya ekonomi & go tsepama.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
E le gore go lemogwe ditšweletšwa tšeo di rekišwago kudu mmarakeng wa kgwebo ya dinaga dišele wa Somalia, go swanetše go elwa hloko mabaka a mmalwa. Somalia kudu-kudu ke setšhaba sa tša temo, ka temo e le modiro wa yona o mogolo wa tša boiphedišo. Ka lebaka leo, ditšweletšwa tša temo di swere bokgoni bjo bogolo ka mmarakeng wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Sa mathomo, ditšweletšwa tša diruiwa le tša diphoofolo ke dithoto tšeo di nyakegago kudu ka lefapheng la diromelwantle la Somalia. Diruiwa tša Somalia, go akaretša dikamela, dikgomo, dinku le dipudi, di tsebja ka boleng bja tšona bjo bobotse kudu. Naga e na le palo ye kgolo ya diphoofolo tše di loketšego go romelwa ntle ka lebaka la methopo ya yona ye megolo ya bodiši. Ka fao, go kgetha diruiwa le ditšweletšwa tše di amanago le diphoofolo tša go swana le matlalo le matlalo go ka ipontšha e le poelo go kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Sa bobedi, ge go lebelelwa boemo bja leratadima bja selete le lebopong le legolo go bapa le Lewatle la India, ditšweletšwa tša dihlapi le tšona di tšweletša dibaka tše di nago le poelo e kgolo. Methopo ya go rea dihlapi ka Somalia e gona ka bontši ka lebaka la go ba kgauswi le mafelo a mmalwa a magolo a go rea dihlapi. Go romela ntle dihlapi tše foreše goba tše di šomišitšwego e ka ba kgwebo ye e holofetšago. Sa boraro, ditšweletšwa tša temothuo tša go swana le dienywa le merogo di ka kgethwa bjalo ka dilo tše di rekišwago ka go fiša gape. Dikgetho tše dingwe tše di tumilego di akaretša dipanana (kudu mehuta ya dipanana tša Cavendish), dimanko (go swana le Kent goba Keitt), dipapaya (mohuta wa go ba noši), ditamati (mehuta ye e fapanego go akaretšwa ditamati tša tšheri), dieie (mehuta ye khubedu goba ye serolane), gare ga tše dingwe. Dienywa tše le merogo di ka bjalwa gabonolo boemong bja leratadima bjo bo fišago bja Somalia ngwaga ka moka. Sa mafelelo eupša e sego sa bohlokwa kudu ke dilo tša setšo tša diatla tšeo di dirilwego ke bašomi ba diatla ba Somalia tšeo di hweditšego temogo ya lefase ka bophara morago bjale ka lebaka la meralo ya tšona ya moswananoši le dielemente tša bohwa bja setšo tšeo di tsentšwego ka gare ga tšona go swana le diroto tše di logilwego tšeo di dirilwego go tšwa go matlakala a mopalema goba bjang; dirukhu tša setšo tšeo di nago le mebala e phelago; dithoto tša letlalo go swana le mekotla goba dieta; dilo tša go dira letsopa bj.bj. Ka boripana, . 1) Diruiwa le ditšweletšwa tše di amanago le diphoofolo 2) Ditšweletšwa tša go rea dihlapi 3) Ditholwana le meroho 4) Ditiro tša setšo tša diatla Ka go sekaseka mafapha a ao a ka bago gona mola go beilwe leihlo go maemo a boleng bja ditšweletšwa ao a laeditšwego ke mebaraka ya boditšhabatšhaba gammogo le leano le le tiilego la papatšo, go kgetha dilo tše tša go rekiša ka go fiša ka mmarakeng wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle wa Somalia e ka ba maitapišo ao a atlegilego.
Dika tša bareki le taboo
Somalia ke naha e fumanehang Lenaka la Afrika, 'me e tšoauoa ka sete e ikhethang ea litšobotsi tsa bareki le lithibelo. Go kwešiša tše go ka thuša dikgwebo go sepelasepela sebopegong sa setšo ge di dirišana le bareki ba Somalia. Seka sa mathomo se se lemogegago sa bareki ba Somalia ke maikutlo a bona a matla a setšhaba le go ba le kopanelo. Se se ra gore diphetho gantši di dirwa ka kopanelo, ka ditšhupetšo go tšwa go lapa goba batho bao ba botegago. Dikgwebo di swanetše go itokišeletša go boledišana le bakgathatema ba bantši le go gatelela dikamano bjalo ka karolo ye bohlokwa ya ditirišano tša tšona. Go hloma go bota le go hlagolela dikgokagano tša motho ka noši go tla godiša kudu ditebelelo tša kgwebo. Seka se sengwe se bohlokwa ke bohlokwa bjo bo phagamego bjo bo bewago tlhompho le tlhompho kua Somalia. Bareki ba lebeletše go swarwa ka seriti, go sa šetšwe maemo a bona a tša leago goba a tša boiphedišo. Se ga se šome fela go ditirišano tša go lebana le sefahlego eupša gape le go ditirišano tša inthaneteng, go swana le ditirišano tša ditaba tša leago goba dikgokagano tša imeile. Sa bohlokwa, setšo sa Somalia se gatelela kudu ditekanyetšo le ditšo tša Boiselamo. Go bohlokwa kudu gore dikgwebo di hlokomele mekgwa ya bodumedi ya Boiselamo ge di hlokomela bareki ba Somalia. Go kwagala go ya ka matšatši a maikhutšo a bodumedi, melao ya moaparo, dithibelo tša dijo (tše bjalo ka dijo tša halal), ditlwaelo tša go aroganya bong le dinyakwa tše dingwe tše di kgethegilego. Gape go na le dithibelo tša setšo tšeo di swanetšego go hlompšha ge o dutše o dira kgwebo kua Somalia. Thibelo ye nngwe ye e tšwelelago e akaretša go ahlaahla ditaba tše di nago le tlhokomelo go swana le go amana le kgoro goba morafe ntle le tumelelo go tšwa go batho bao ba akaretšwago. Go tliša dihlogo tšeo di tsošago ngangišano tšeo di tswalanago le dipolitiki goba ditiragalo tša tšhireletšo le gona go swanetše go phengwa ntle le ge modirišani wa gago a thoma dipoledišano tše bjalo. Labofelo, it’s essential for businesses operating in Somalia go fetoša maano a bona a papatšo go ya ka fao. Dikanale tša papatšo tša setšo di ka no se tšweletše dipoelo tše di loketšego ka mehla ka lebaka la phihlelelo ye e lekanyeditšwego goba ditekanyo tša go bala le go ngwala ka mafelong a itšego a naga; ka fao, diforamo tša dijithale tša go swana le didirišwa tša melaetša ya sellathekeng di hweditše botumo gare ga bareki ba Somalia. Go boledišana ka katlego le bareki ba Somalia go nyaka go aga dikamano tše di nago le mohola tšeo di theilwego godimo ga tlhompho ya ditlwaelo tša setšo mola o tliša ditšweletšwa/ditirelo tšeo di rulagantšwego ka go lebanya bakeng sa karolo ye ya mmaraka.
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Somalia, e lego lebopong la ka bohlabela bja Afrika, e na le tshepedišo ya moswananoši ya meetlo le bofaladi. Ka lebaka la maemo a dipolotiki le go hloka mmušo wa bogareng ka nageng, meetlo le taolo ya bofaladi ya Somalia e arogane. Maemafofaneng a magolo a boditšhabatšhaba a go swana le Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Mogadishu Aden Adde, go na le bahlankedi ba bofaladi bao ba šomago diphasepoto le di-visa. Basepeding bao ba tsenago goba ba tlogago Somalia ba swanetše go ba le phasepoto ye e šomago yeo e nago le bonnyane dikgwedi tše tshela tša go šoma. Go bohlokwa go lekola dinyakwa tša visa e sa le pele go tšwa go ntlo ya botseta ya Somalia goba ntlong ya botseta nageng ya geno. Melawana ya meetlo kua Somalia e ka ba e raraganego, gomme go bohlokwa go e kgomarela ka go tia. Ge ba fihla, basepedi ba swanetše go tlatša foromo ya kgoeletšo ya meetlo yeo e bolelago dithoto tša bona le dilo tša bohlokwa tšeo di tlišwago nageng. Go eletšwa go tsebagatša dilo ka moka ka nepo go efoga mathata afe goba afe ka morago. Go na le dithibelo go dilo tše itšego tšeo di dumeletšwego go tsena Somalia. Ka mohlala, dithunya, dithunya, dihlare-tagi (ntle le ge di laetšwe ke ngaka), dipuku tša bodumedi ka ntle le dingwalwa tša Boiselamo di nyaka ditumelelo tše di kgethegilego go tšwa go balaodi ba maleba pele di tsena. Ge basepedi ba tloga Somalia ka sefofane goba ka lewatleng, ba ka hlahlobja ka mo go tseneletšego ga tšhireletšego ke bašomi bao ba tšwago mekgatlong ya ditšhaba-tšhaba yeo e hlokomelago ditekanyetšo tša tšhireletšego ya boema-fofane. Basepeding ba swanetše go lemoga gape gore bošoro bja dikepe e sa dutše e le taba lebopong la Somalia. Go eletšwa gore o se ke wa itlhama kgauswi kudu le meetse a Somalia ntle le tumelelo ya maleba goba tlhahlo go tšwa go balaodi ba tša lewatle. Go bohlokwa gore baeti bao ba sepelago ka mafelong a go hlahloba a selete a Somalia ka gare ga dinaga tše di fapanego go swana le Puntland goba Somaliland go netefatša gore ba na le ditokomane tša maleba tša maeto tšeo di dumeletšwego ke balaodi ba selegae gammogo le dinyakwa tša bona tša phasepoto le visa tšeo di fihleletšwego. Ge re phetha,taolo ya meetlo le ya bofaladi ya Somalia e lebane le ditlhohlo ka lebaka la go se tsepame ga dipolotiki.Ge o fihla/go tloga maemafofaneng a magolo ditshepetšo tše itšego di swanetše go latelwa go akaretšwa go feta ka bahlankedi ba bofaladi bao ba šomago diphasepoto/divisa.Go tsebagatša tshedimošo ye e nepagetšego mola o tlatša diforomo tša Customs go tla thuša go efoga mathata. Dithibelo avail mabapi le dilo tše di ileditšwego.Bareki ba swanetše go dula ba tsebišitšwe ka melawana ya bjale.Ditiragalo tša bošoro bja dikepe di sa le gona lebopong la Somalia,ka fao go šišinywa go latela ditlhahlo tše di swanetšego le go dula di mpshafaditšwe ka dikeletšo tša maeto.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Somalia, naga yeo e lego Lenaka la Afrika, e na le mokgwa wo o lokologilego kudu go ya go metšhelo ya yona ya go reka ka ntle le melawana ya motšhelo. Mmušo o ikemišeditše go tšwetša pele kgwebišano le kgolo ya ekonomi ka go boloka ditekanyo tša motšhelo di kwagala. Dithoto tše di tšwago dinageng tša ka ntle di lefišwa metšhelo ya meetlo ge di fihla Somalia. Ditekanyetšo tša ditefišo di fapana go ya ka mohuta wa setšweletšwa seo se tlišwago ka ntle. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore go na le dithoto tše itšego tšeo di lokolotšwego metšhelo ya go reka ka ntle ka mo go feletšego. Naga e latela tshepedišo ye e theilwego godimo ga boleng ya go laetša metšhelo ya dithoto tša ka ntle, moo bahlankedi ba meetlo ba hlahlobago boleng bja selo se sengwe le se sengwe seo se tšwago dinageng tša ka ntle go ya ka theko ya sona ye e tsebagaditšwego goba boleng bja mmaraka. Ka kakaretšo, phesente ya boleng bjo e lefišwa bjalo ka motšhelo wa go reka ka ntle. Somalia gape e gapeletša metšhelo ye mengwe le ditefelo tšeo di amanago le dithoto tša ka ntle, go akaretšwa go swara ditefišo maemakepeng le maemafofaneng. Ditefiso tše di fapana go ya ka bogolo le boima bja thomelo. Go bohlokwa go bolela gore Somalia ga bjale e šoma ka fase ga sebopego sa mmušo wa nakwana wa federal seo se šomago gotee le ditaolo tša selete le balaodi ba selegae. Ka lebaka leo, dilete tše di fapanego di ka ba le melawana ya motšhelo ye e fapanego gannyane yeo e amanago le dithoto tša ka ntle. Go eletšwa gore dikgwebo goba batho bao ba tlišago dithoto ka ntle ka Somalia ba boledišane le balaodi ba selegae goba ba nyake keletšo ya profešenale mabapi le ditekanyo tše itšego tša motšhelo le melawana yeo e šomago go ditšweletšwa tša bona. Ka kakaretšo, Somalia e boloka mokgwa wo o lekanetšego go ya go metšhelo ya go reka ka ntle ka nepo ya go nolofatša mediro ya kgwebišano mola e tšweletša letseno la ditirelo tša setšhaba go swana le tlhabollo ya mananeokgoparara le mananeo a boiketlo bja leago ka nageng.
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Somalia, naga yeo e lego Lenaka la Afrika, e na le tshepedišo ya moswananoši ya motšhelo ge go tliwa tabeng ya dithoto tša go romela ntle. Mo mengwageng ya morago bjale, mmušo o phethagaditše magato ao a lebišitšwego go hlohleletša kgolo ya ekonomi le go goketša dipeeletšo tša dinaga tša ka ntle. Mabapi le dithoto tša diromelwantle, Somalia e latela pholisi ya motšhelo ye e fetofetogago yeo e elago hloko mabaka a go fapafapana a go swana le mohuta wa setšweletšwa le naga yeo e yago go yona. Ditekanyetšo tša motšhelo tša legoro le lengwe le le lengwe la setšweletšwa di laolwa ke Lefapha la Ditšhelete gomme di ka fapana nako le nako go ya ka maemo a ekonomi. Baromelwantle ba swanetše go lefa metšhelo go dithoto tša bona tše di rometšwego ntle pele ba tloga nageng. Ditekanyetšo tša motšhelo tšeo di lefišwago dithotong tše di ithekgile ka mabaka a go swana le boleng bja ditšweletšwa, lefelo leo le reretšwego go ya go lona, ​​le ditumellano dife goba dife tša kgwebišano tše di šomago goba dipeakanyo le dinaga tše dingwe. Somalia gape e fana ka ditšhušumetšo tše itšego tša go hlohleletša diromelwantle. Ditšhušumetšo tše di akaretša go lokollwa motšhelo goba diphokotšo tša mafapha a itšego goba diintasteri tšeo di tšewago e le tše bohlokwa kudu go tlhabollo ya bosetšhaba. Go fa mohlala, ditšweletšwa tša temo di ka thabela metšhelo ya fase ka ge Somalia e ikemišeditše go godiša lefapha la yona la temo. Go bohlokwa gore baromelantle ka Somalia ba dule ba tsebišwa ka ga diphetogo dife goba dife ka go melawana ya motšhelo ka ge di ka ba le khuetšo go maano a theko le poelo. Go boledišana le baeletši ba profešenale bao ba ikgethilego kgwebong ya boditšhabatšhaba e ka ba mo go holago go sepelasepela ka melawana ye e raraganego ya motšhelo. Ge re phetha, pholisi ya Somalia ya motšhelo wa dithoto tša diromelwantle e hlaolwa ka go fetofetoga le maemo le go arabela maemo a ekonomi. Ka go phethagatša magato a go fapafapana go akaretšwa ditšhušumetšo le ditekanyo tša motšhelo tše di kgahlišago go makala a bohlokwa, Somalia e ikemišeditše go godiša kgolo ye e etilwego pele ke diromelwantle mola e godiša kgoboketšo ya letseno go tšwa medirong ya kgwebišano ya boditšhabatšhaba.
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Setifikeiti sa diromelwantle ka Somalia ke karolo ye bohlokwa ya melawana ya kgwebišano ya naga. Mmušo wa Somalia o phethagaditše ditshepedišo tše di itšego le dinyakwa go netefatša bonnete le boleng bja dithoto tše di romelwago ntle. Go hwetša setifikeiti sa diromelwantle, baromelantle ka Somalia ba swanetše go romela ditokomane tša maleba go balaodi ba maleba. Ditokomane tše ka tlwaelo di akaretša invoice, lenaneo la go paka, setifikeiti sa setlogo le dilaesense le ge e le dife tše di nyakegago goba diphemiti. Setifikeiti sa setlogo se šoma bjalo ka bohlatse bja gore dithoto di tšweleditšwe goba di tšweleditšwe ka gare ga Somalia. Go tlaleletša, ditšweletšwa tše itšego di nyaka ditifikeiti tša tlaleletšo go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba. Go fa mohlala, ditšweletšwa tša temo di ka nyaka disetifikeiti tša phytosanitary go netefatša gore ga di na disenyi le malwetši. Ka mo go swanago, ditšweletšwa tša dijo di ka nyaka disetifikeiti tša maphelo tšeo di netefatšago kobamelo ya tšona le ditekanyetšo tša polokego le boleng. Somalia gape e gapeletša ditaolo tša diromelwantle go dithoto tše itšego tšeo di lebelelwago e le tše di nago le tlhokomelo ka mabaka a tšhireletšo. Go fa mohlala, dibetša, dithunya, diokobatši, ditšweletšwa tša diphoofolo tša lešoka tša go swana le manaka a manaka a tlou goba ditšhukudu di laolwa ka go tia goba di thibetšwe ka botlalo go romelwa ntle. Go bohlokwa gore baromelantle ka Somalia ba šome kgauswi le ditheo tša mmušo tša go swana le Lefapha la Kgwebo le Intasteri ge ba dira kgopelo ya netefatšo ya diromelwantle. Ditheo tše di tla sekaseka ditokomane tšeo di rometšwego ke baromelantle pele di ntšha tumelelo ya go tšwela pele ka thomelo. Maikemišetšo a ka morago ga netefatšo ya diromelwantle ka Somalia ke go šireletša bobedi diintasteri tša ka nageng le dikgahlego tša mebaraka ya dinaga tša ka ntle ka go netefatša mekgwa ya kgwebišano ye e lokilego gammogo le kobamelo ya ditlwaelo tša boditšhabatšhaba. Ka go kgomarela ditlhahlo tše le go hwetša ditifikeiti tša diromelwantle tše di šomago, baromelantle ba Somalia ba ka godiša go botega ga bona le go hwetša phihlelelo go mebaraka ya lefase ka bophara gabonolo mola ba šireletša botumo bja diromelwantle tša setšhaba sa bona
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Somalia ke naga yeo e lego Lenaka la Afrika gomme e tsebega ka methopo ya yona ya tlhago ya go fapafapana le bokgoni bja kgolo ya ekonomi. Ge go tliwa ditšhišinyong tša dithulaganyo, tše ke dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di ela hloko: 1. Boemakepe bja Mogadishu: Boemakepe bja Mogadishu, bjo bo lego motseng-mošate, ke e nngwe ya dikgoro tše dikgolo tša kgwebo ya ditšhaba-tšhaba kua Somalia. E fana ka dinolofatši le ditirelo tše di fapafapanego go swaragana le dithoto tša ka ntle le diromelwantle. 2. Dinamelwa tša tseleng: Somalia e na le netweke e kgolo ya ditsela tšeo di kgokaganyago metse e megolo le ditoropo. Se se dira gore dinamelwa tša tseleng e be mokgwa wo bohlokwa wa dithulaganyo tša ka nageng ka gare ga naga. 3. Merwalo ya sefofane: Boema-fofane bja Ditšhaba-tšhaba bja Aden Adde kua Mogadishu bo šoma e le lefelo le legolo la difofane tša boditšhabatšhaba kua Somalia. E fana ka ditirelo tša merwalo, e nolofatša ditiro tša go rwala merwalo ka sefofane tše di šomago gabotse, kudukudu bakeng sa dithomelo tšeo di nago le nako. 4. Mafelo a polokelo: Nywageng ya morago bjale, go bile le go tšwelela ga mafelo a polokelo ya poraebete metseng e megolo e bjalo ka Mogadishu, Hargeisa le Bosaso. Mafelo a a polokelo a fa dikgetho tša polokelo ye e šireletšegilego ya dithoto tšeo di letetšego kabo goba diromelwantle. 5. Ditshepetšo tša meetlo: Go kwešiša ditshepedišo tša meetlo go bohlokwa ge go tlišwa dithoto ka ntle goba go romela ntle dithoto go tšwa Somalia. Itlwaetše melawana ye e šomago go netefatša go sepela ga dithoto ka ntle le mathata go putla mellwane. 6.Ditirišano tša dinamelwa:aGo hloma ditirišano le dikhamphani tša dinamelwa tše di ka botwago ka gare ga Somalia go ka thuša go nolofatša ditiro tša gago tša dithulaganyo ka go fana ka phihlelelo go bokgoni bja bona le dinetweke tša dikoloi. 7.Logistics bafani ba tšebeletso: 'maloa dithulaganyo tšebeletso bafani ba sebetsa ka hare ho Somalia ba ka thusa ka ho laola phepelo liketane ka bokgoni ka ho fana ka ditshebeletso tse kang lipalangoang taolo, meetlo clearance tšehetso,le polokelo ditharollo 8.Security considerations:Go šireletša dithoto nakong ya go sepela go bohlokwa ka lebaka la matshwenyego a tšhireletšo dikarolong tše itšego tša naga.Dikhamphani tše ntši tša dithulaganyo di hlamile maano a go fokotša kotsi ao a kgontšhago dinamelwa tše di bolokegilego ka go thwala bafelegetši ba tšhireletšo ya profešenale goba go šomiša theknolotši ya go latela 9.Tsebo ya selegae:Go tlwaelana le mekgwa ya kgwebo ya selegae go ka godiša kudu bokgoni bja gago bja dithulaganyo.Go kgetha balekane ba selegae bao ba nago le temogo ya bohlokwa ka mmaraka wa Somalia go ka fa mohola wa phadišano. 10.Menyetla ya tlhabollo ya ka moso: Le ge go na le ditlhohlo tše di tšwelago pele, lekala la dithulaganyo la Somalia le swere bokgoni bjo bogolo bja kgolo. Ka dipeeletšo ka mananeokgoparara, theknolotši, le bašomi ba bokgoni, naga e ka šomiša gape mohola wa yona wa thutafase bjalo ka kgoro ya go tsena Afrika Bohlabela le Bohlabela bja Magareng. Ditšhišinyo tše di fa kakaretšo ya sebopego sa dithulaganyo ka Somalia. Go bohlokwa go dira dinyakišišo tše dingwe le go šoma kgauswi le balekane ba selegae go sepetša ditlhohlo le dibaka tša moswananoši tšeo selete se se di tšweletšago.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Somalia, e lego Lenaka la Afrika, ke naga yeo e nago le bokgoni bjo bogolo bja kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Go sa šetšwe go se tsepame ga yona ga dipolotiki le ditlhohlo tša tšhireletšo, Somalia e fa dibaka tše di fapanego go bareki ba boditšhabatšhaba le tlhabollo ya kgwebo. Sehlogo se se tla hlaloša tše dingwe tša dikanale tše bohlokwa tša theko ya boditšhabatšhaba le go tšweletša dipontšho tše bohlokwa tša kgwebišano ka Somalia. 1. Boemakepe bja Mogadishu: Bjalo ka boema-kepe bjo bo swaregilego kudu kua Somalia, Boemakepe bja Mogadishu bo šoma e le kgoro e bohlokwa bakeng sa kgwebišano ya ditšhaba-tšhaba. E swaragana le dithoto tša ka ntle le diromelwantle, e dira gore e be lefelo le lebotse la theko ya boditšhabatšhaba. Dithoto tše dintši di tlišwa ka boema-kepe bjo, go akaretša dijo, didirišwa tša go aga, metšhene le dithoto tša bareki. 2. Boemakepe bja Bosaso: E hwetšwa seleteng sa Puntland lebopong la Kgogometšaneng ya Aden, Boemakepe bja Bosaso ke kgoro ye nngwe ya bohlokwa go barekiši ba dithoto/baromelantle bao ba šomago ka leboa-bohlabela bja Somalia. Boemakepe bo fana ka phihlelelo ya mebaraka ya Puntland le dinaga tša kgauswi tša go swana le Ethiopia. 3. Boemakepe bja Berbera: E lego Somaliland (selete sa ka leboa), Boemakepe bja Berbera bo hlamilwe bjalo ka lefelo le legolo la dinamelwa tša ka lewatleng ka lebaka la lefelo la yona la maano go bapa le lebopo la Lewatle le Lehwibidu. E fana ka phihlelelo ya thwii dinageng tšeo di sa tsenego naga go swana le Ethiopia. 4.Sagal Import Export Company: Sagal Import Export Company ke e nngwe ya dikhamphani tše di etilego pele tša Somalia tšeo di swaregilego ka go nolofatša kgwebišano ya boditšhabatšhaba ka go kgokaganya bareki le baabi ba selegae/batšweletši/dikgwebo ka gare ga mmaraka wa Somalia. Ge e le dipontšho tša kgwebo: 1.Somaliland International Trade Fair (SITF): E swarwa ngwaga le ngwaga ka Hargeisa (motse-mošate wa Somaliland), SITF e emela e nngwe ya dipontšho tše kgolo tša kgwebo tšeo di swarwago ka seleteng sa Somalia/Somaliland tšeo di goketšago dikgwebo tša ka mo nageng le tša dinaga dišele go tšwa mafapheng a go fapana go swana le didirišwa tša kago, batšweletši ba dithoto tša bareki /baphatlalatši/batho ba go tliša dithoto ka ntle, . 2.Mogadishu International Book Fair (MBIF): MBIF e lebeletše kudu barekiši ba dipuku/bagatiši/bangwadi/dihlongwa tša thuto tšeo di tšwetšago pele mešomo ya dingwalo/dipeeletšo tša lekala la thuto e sego fela ka gare eupša gape le ka ntle ga setšhaba seo se bolelago Sesomalia. 3.Somalia International Livestock Trade Fair: Ka lebaka la go buša ga Somalia ka diromelwantle tša diruiwa, pontšho ye ya kgwebo e fa sefala sa gore baromelantle/bathomi ba dithoto/baprosesa/balemirui/barekiši ba bontšhe ditšweletšwa tša bona, go dira netweke, le go hwetša balekane ba kgwebo bao ba ka bago gona. 4.Somaliland Business Expo: Pontšo ena ea selemo le selemo e fana ka sethaleng bakeng sa dikgwebo le babeeletsi ba nang le thahasello ka 'marakeng oa Somaliland. E akaretša mafapha a go fapafapana a go swana le temo, dihlapi, tšweletšo, theknolotši, le ditirelo. Go bohlokwa go lemoga gore ka lebaka la maemo a tšhireletšo kua Somalia, . Ka kakaretšo, Go sa šetšwe ditlhohlo tša yona, Somalia e fana ka dikanale tše mmalwa tše bohlokwa go bareki ba boditšhabatšhaba bao ba nyakago go tsenela mediro ya theko. Maemakepe a go swana le Boemakepe bja Mogadishu, Boemakepe bja Bosaso, le Boemakepe bja Berbera bo fa phihlelelo ya dithoto tša go reka ka ntle/go romela ntle. Go tlaleletša, dikhamphani tša go swana le Sagal Import Export Company di kgatha tema ye bohlokwa go nolofatša kgwebišano ya boditšhabatšhaba ka gare ga naga. Go feta fao,ka go na le dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo tša go swana le SITF MBIF,Somalia International Livestock Trade Fair,le Somaliland Business Expo tšeo di fago dibaka tša go kgokagana le dikgwebo tša ka mo nageng go ralala le mafapha a go fapafapana.
Kua Somalia, go na le dientšene tše mmalwa tša go nyaka tšeo di dirišwago ka mo go tlwaelegilego tšeo batho ba di dirišago go tsoma tsebišo Inthaneteng. Tše dingwe tša tšona ke tše gotee le di-URL tša tšona tša wepesaete ka go latelana: 1. Guban: Ke kgoro ya wepe ya Somalia le entšene ya go nyaka yeo e neago ditaba tša lefelong leo, dibidio le tshedimošo. Wepesaete: www.gubanmedia.com 2. Bulsho: E fana ka ditirelo tše di fapa-fapanego go akaretša le entšene ya go nyaka, diapdeite tša ditaba, di-clasified, le mananeo a mešomo. Wepesaete: www.bulsho.com 3. Goobjoog: Ke weposaete ya ditaba tše dintši yeo e neago dihlogo tša ditaba ka leleme la Sesomali gotee le entšene ya go nyaka yeo e kopantšwego. Wepesaete: www.goobjoog.com 4. Waagacusub Media: Mokhatlo o tummeng oa litaba oa Somalia o boetse o hlomelloa le tšobotsi ea eona ea ho batla. Wepesaete: www.waagacusub.net 5. Hiiraan Online: E nngwe ya diwepesaete tša kgale le tše di tumilego kudu tša Somalia tšeo di neago dikarolo tše di fapanego tša go nyaka dihlogo tša ditaba tšeo di theilwego godimo ga magoro a fapanego. Wepesaete: www.hiiraan.com/ditaba/ Tše ke mehlala e sego kae feela ya dientšene tša go nyaka tšeo di dirišwago ka tlwaelo kua Somalia tšeo di neago dikagare tša lefelong leo ka leleme la Sesomalia goba tšeo di hlokomelago dikgahlego le dinyakwa tša badiriši ba inthanete ba Somalia. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go lemoga gore batho ba bantši ka Somalia ba šomiša gape le dientšene tša go nyaka tšeo di amogelwago boditšhabatšhaba go swana le Google (www.google.so) goba Bing (www.bing.com), tšeo di ka fihlelelwago go tšwa lefelong lefe goba lefe lefaseng ka bophara go hwetša tshedimošo ka ntle ga selegae mellwane ya diteng.

Matlakala a magolo a masehla

Kua Somalia, a mangwe a matlakala a magolo a masehla ke: 1. Yellow Pages Somalia - Ye ke tšhupamabaka ya semmušo ya matlakala a masehla ka Somalia. E fana ka lenaneo le le feletšego la dikgwebo le ditirelo tšeo di hwetšagalago ka dileteng tše di fapanego tša naga. URL: www.matlakala a masehla.so 2. Somali Yellow Pages - Tlhahlo ye ya inthanete e lebišitše tlhokomelo go lokeletša dikgwebo tše di fapa-fapanego, mekgatlo le ditirelo tšeo di šomago Somalia. E fana ka dikgetho tša go nyaka ka legoro goba lentšu la bohlokwa bakeng sa go sepelasepela gabonolo. URL: www.matlakala a masehla a somali.com 3. WaanoYellowPages - Webosaete ye e fa sefala sa dikgwebo tša Somalia go tšwetša pele ditšweletšwa le ditirelo tša tšona mo nageng le boditšhabatšhabeng. E akaretša dintlha tša kgokagano, diaterese, le ditlhalošo tša dikgwebo tše di fapanego go ralala le mafapha a go fapana. URL: www.waanomaqephe a masehla.com 4. GO4WorldBusiness - Le ge e se ye e lebanyago Somalia, tšhupamabaka ye ya kgwebo ya boditšhabatšhaba e kgokaganya bareki le barekiši lefaseng ka bophara, go akaretšwa le dikhamphani tša Somalia tšeo di nyakago menyetla ya kgwebo lefaseng ka bophara. URL: www.go4worldbusiness.com/find?searchText=somalia&HwetšaBarekiBaabi=baabi 5. Mogdisho Yellow Pages - Go tsepamiša kgopolo motseng-mošate wa Mogadishu, tšhupamabaka ye ya inthanete e lokeletša dikgwebo tša lefelong leo tše bjalo ka diresetšhurente, dihotele, mabenkele, dipetlele, le ditirelo tša profešenale tša go swana le boramolao goba bo-rathuta-dipolane. URL: www.mogdisho matlakala a masehla.com Go bohlokwa go lemoga gore phihlelelo ya methopo ya inthanete e ka ba ye e lekanyeditšwego mafelong a itšego a Somalia ka lebaka la ditlhohlo tša mananeokgoparara goba mabaka a mangwe ao a amago kgokagano. Ka gona, go diriša dipuku tša ditšhupetšo tša lefelong leo goba go ikgokaganya le mekgatlo ya kgwebo ya lefelong leo le gona go ka ba mo go holago ge o tsoma tsebišo e itšego dileteng tše itšego ka gare ga naga.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Go na le diforamo tše mmalwa tše kgolo tša kgwebo ya inthanete ka Somalia, tšeo di fago mohuta wa ditšweletšwa le ditirelo go bareki. Tše dingwe tša tše kgolo gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. Hilbil: 1. . Wepesaete: www.hilbil.com Hilbil ke e nngwe ya diforamo tše di etilego pele tša kgwebo ya inthanete ka Somalia, e fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa tša go swana le elektroniki, fešene, botse, didirišwa tša ka gae, le tše dingwe. E fana ka ditirelo tša thomelo go ralala le metse ye mentši ya Somalia. 2. Goobal: 1 . Wepesaete: www.goobal.com Goobal ke mmaraka wo o tumilego wa inthanete wo o kgokaganyago barekiši le bareki bao ba ka bago gona go ralala le magoro a go fapafapana go akaretšwa didirišwa tša elektroniki, diaparo, ditlabakelo, le dilo tša ka gae. Sefala sa bona se thekga gape dikgwebo tša ka mo nageng go tšwetša pele kgolo ya ekonomi. 3. Mmaraka wa Soomar: . Wepesaete: www.soomarmarket.so Soomar Market e šoma bjalo ka mmaraka wa inthanete wa magoro a go fapafapana a ditšweletšwa go swana le megala ya sellathekeng, fenitšhara, dithoto tša elektroniki, le dijo. E dumelela bobedi dikgwebo tša selegae le batho ka bomong go rekiša ditšweletšwa tša bona sethaleng mola e netefatša ditirišano tše di šireletšegilego. 4. Guri Yagleel: 1. . Wepesaete: www.guriyagleel.co Guri Yagleel e ikgethile ka go rekiša dithoto tša thekišo ya dithoto go ralala le Somalia ka kgoro ya yona ya inthanete. Sefala se na le magae a bodulo le mafelo a kgwebo ao a hwetšagalago go rekišwa goba go hirišwa metseng ye e fapanego ya naga. 5. Lebenkele la Inthaneteng la Barii: Wepesaete: www.bariionline.com Barii Online Shop e fana ka mefuta e fapaneng ya thepa bareki categorized tlas'a feshene & liaparo (ho akarelletsa le setso Somali moaparo), elektronike & gadgets, dintho tlhokomelo ea botho hammoho le lijo & grocery dintho tse lebisitsoeng ho bareki ka hare ho Somalia. Diforamo tše tša kgwebo ya inthanete di fa maitemogelo a go reka a bonolo go bareki ka Somalia ka go fa dikgetho tše bonolo tša go nyaka le dikgoro tša tefo tše di šireletšegilego mola di thekga kgolo ya dikgwebo tša selegae ka nako e tee.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Somalia, naga yeo e lego Lenaka la Afrika, e bone kgolo ye kgolo mo sebopegong sa yona sa dijithale go theoša le mengwaga. Le ge diforamo tša ditaba tša leago di ka no se ata go swana le dinageng tše dingwe, go sa dutše go e-na le diforamo tše sego kae tše di lemogegago tšeo di tumilego gare ga ma-Somalia. Diforamo tše dingwe tša ditaba tša leago tšeo di dirišwago Somalia ke tše: 1. Facebook: Go swana le karolo e kgolo ya lefase, Facebook e dirišwa kudu kua Somalia bakeng sa merero ya go dira dikgokagano tša leago le ya poledišano. E dumelela badiriši go kgokagana le bagwera le ba lapa, go abelana ka diapdeite, go tsenela dihlopha/matlakala a kgahlego, le go tsenela dikagare tše di fapafapanego. Wepesaete: www.facebook.com 2. Twitter: Sefala se sengwe se se tumilego kua Somalia ke Twitter. E kgontšha badiriši go abelana le go utolla ditaba, go latela ditshekamelo/dihlogo ka di-hashtag, le go dirišana le ba bangwe lefaseng ka bophara goba ka gare ga ditšhaba tše itšego. Wepesaete: www.twitter.com 3. Snapchat: Sedirišwa se sa melaetša ya multimedia se hweditše botumo gare ga bafsa ba ma-Somalia bakeng sa go abelana dinepe/dibidio tšeo di nago le bophelo bjo bokopana (tšeo di nyamelelago ka morago ga go di bogela). E fana ka difiltara tša go bonwa gomme e dumelela tirišano ka melaetša ya poraebete gape. Wepesaete: www.snapchat.com 4. Instagram: E tsebja ka go abelana ka dinepe/dibidio tšeo di amanago le dikgahlego tša motho goba maitemogelo ka didirišwa tša sellathekeng, Instagram e hweditše gape lefelo la yona gare ga badiriši ba inthanete ba Somalia bao ba nyakago go itlhalosa ka pono goba go tšwetša pele dikgwebo tša bona / ditšweletšwa tša bona. Wepesaete: www.instagram.com 5. YouTube: Bjalo ka sefala sa go abelana ka dibidio seo se lemogwago lefaseng ka bophara ke batho ba dimilione go akaretšwa ma-Somalia, YouTube e fana ka phihlelelo ya dikagare tše ntši tša go swana le dibidio tša mmino, di-vlog/dibidio tša tshedimošo tšeo di tšweleditšwego ke batho ka bomong/dihlopha lefaseng ka bophara. Wepesaete: www.youtube.com 6. LinkedIn (bakeng sa go dira dikgokagano tša profešenale), WhatsApp (bakeng sa melaetša ya ka pela/go bitša), Telegram (tirišo ya melaetša), TikTok (go abelana ka bidio ya foromo ye kopana) le tšona di šomišwa ke dikarolo tše itšego ka gare ga setšhaba sa dijithale sa Somalia. Go bohlokwa go lemoga gore phihlelelo le tšhomišo ya diforamo tše tša ditaba tša leago di ka fapana go ya ka mabaka a go swana le go hwetšagala ga inthanete/go kgona go reka goba mekgwa ya setšo yeo e atilego ka gare ga dilete tše di fapanego tša Somalia. Go oketša moo, ma-Somalia a mangwe a ka diriša gape le diforamo tša lefelong leo goba diforamo tšeo di lebanyago dikgahlego tša ona goba ditšhaba tša lefelong leo. Gopola go ba šedi gomme o hlokomele dipeakanyo tša sephiri le ditlhahlo tšeo di filwego ke diforamo tše ge o di šomiša nageng efe goba efe.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Somalia, e lego lebopong la ka bohlabela bja Afrika, e na le mekgatlo e sego kae e tumilego ya diintaseteri. Mekgatlo ye e kgatha tema ye bohlokwa go thekga le go emela makala a yona ka go latelana. Tše dingwe tša mekgatlo e megolo ya intasteri kua Somalia gotee le diaterese tša bona tša wepesaete ke tše: 1. Somali Chamber of Commerce and Industry (SCCI) - SCCI ke e nngwe ya mekgatlo ya kgwebo ye e etilego pele ka Somalia, yeo e emelago diintasteri tše di fapafapanego le go nolofatša mediro ya kgwebišano ka gare ga naga. Wepesaete: https://somalichamber.org/ . 2. Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Borakgwebo ba Basadi ba Somalia (SNAWE) - SNAWE ke mokgatlo wo o lebeletšego kudu go matlafatša borakgwebo ba basadi ka go fana ka thekgo, tlhahlo, menyetla ya go dira dikgokagano, le bobueletši bja dikgwebo tša bona. Wepesaete: Ga e hwetšagale mo nakong ye. 3. Mokgatlo wa Enetši ye Mpshafatšwago ya Somalia (SREA) - SREA e tšwetša pele methopo ya enetši ye mpshafatšwago ka Somalia go fokotša go ithekga ka dibešwa tša mešaletša le go godiša go tšwela pele ka gare ga lekala la enetši. Wepesaete: Ga e hwetšagale mo nakong ye. 4. Mokgatlo wa Dipanka tša Tlhabollo ya Somalia (SoDBA) - SoDBA e kopanya ditsebi tšeo di šomago ka dihlongwa tša dipanka le tša ditšhelete go fapantšha tsebo, go godiša tirišano, le go hlabolla mekgwa ye mekaone ya lefapha la dipanka leo le tiilego ka Somalia. Wepesaete: Ga e hwetšagale mo nakong ye. 5. Mokgatlo wa Bahlami ba Theknolotši ya Tshedimošo ya Somalia (SITDA) - SITDA ke mokgatlo wo o emelago bahlami ba IT le ditsebi go ralala le lefapha la theknolotši leo le golago la Somalia ka go tšwetša pele boitlhamelo, boitlhamelo, borakgwebo gare ga maloko. Wepesaete: http://sitda.so/ . 6. Mokgatlo wa Barei ba Dihlapi ba Somalia (SFA) - SFA e ikemišeditše go šireletša ditokelo tša barei ba dihlapi ba setšo ka Somalia mola e tšwetša pele mekgwa ya go rea dihlapi ya go ya go ile bakeng sa taolo ya methopo ya lewatle ye e nago le maikarabelo. Wepesaete: Ga e hwetšagale mo nakong ye. Hle ela hloko gore mekgatlo ye mengwe e ka no se be le diwepesaete tše di šomago goba go ba gona inthaneteng ka lebaka la mabaka a go fapafapana a go swana le go hloka methopo goba tshedimošo ye e mpshafaditšwego yeo e sa hwetšagalego inthaneteng

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Diwepesaete tše dingwe tša ekonomi le tša kgwebo tšeo di amanago le Somalia, gotee le diaterese tša tšona tša wepe ke tše: 1. Kgoro ya Kgwebo le Intasteri ya Somalia (SCCI) - http://www.somalichamber.so/ . Mokgatlo wa Kgwebo le Intasteri wa Somalia ke mokgatlo wo o kgothaletšago kgolo ya kgwebo, dipeeletšo le kgwebo kua Somalia. Webosaete e fana ka tshedimošo ka ga diintasteri tše di fapafapanego, dibaka tša dipeeletšo, ditaba tša kgwebo, le ditiragalo. 2. Setheo sa Bosetšhaba sa Tšwetšopele ya Dipeeletšo (NIPA) - https://investsomalia.com/ NIPA e na le maikarabelo a go goketša dipeeletšo tša thwii tša dinaga tša ka ntle ka Somalia. Webosaete ya bona e fa dintlha ka ga dibaka tša dipeeletšo go ralala le mafapha a go fapana, melao le melawana ye e amanago le dipeeletšo, gammogo le methopo ya babeeletši bao ba ka bago gona bao ba nyakago go dira kgwebo ka nageng. 3. Lefapha la Kgwebo le Intasteri - http://www.moci.gov.so Lefapha la Kgwebo & Intasteri le lebeletše kudu go tšwetša pele kgwebišano ka gare ga Somalia ka go hlama melawana le go netefatša tikologo ye e loketšego dikgwebo. Webosaete ye e fa ditemogo ka ga ditirelo tša bodiredi, maitapišo ao a tšerwego go nolofatša mediro ya kgwebišano ka mo nageng le ka boditšhabatšhabeng. 4. Boto ya Tšwetšopele ya Diromelwantle ya Somalia (SEPBO) - http://sepboard.gov.so/ . SEPBO e šoma go godiša mediro ya diromelwantle go tšwa Somalia ka go šupa mebaraka yeo e ka bago gona ya ditšweletšwa tša ka nageng ka ntle ga naga. Webosaete ya bona e tšweletša tshedimošo ka ga mafapha a go fapafapana moo Somalia e ka katološago diromelwantle tša yona gammogo le maano ao a amogetšwego go tšwetša pele diromelwantle. 5. Setheo sa Somalia sa Dinyakišišo le Tshekatsheko ya Tlhabollo (SIDRA) - http://sidra.so/ . SIDRA ke setheo sa dinyakišišo seo se sekasekago ditshekamelo tša tlhabollo ya ekonomi ka Somalia mola se tsenya letsogo ka ditšhišinyo tša pholisi tšeo di lebišitšwego go kaonafatša maemo a ekonomi ya leago. Webosaete ye e akaretša dipego mabapi le ditšhupetšo tše bohlokwa tša ekonomi tša go swana le seelo sa kgolo ya GDP, seelo sa infleišene, dipalopalo tša mešomo bj.bj., tšeo di ka bago le mohola go dikgwebo tšeo di beeletšago goba tšeo di šomago ka nageng. Diwepesaete tše di fa methopo ya bohlokwa go batho ka bomong goba dikhamphani tšeo di nago le kgahlego ya go tsenela dikarolo tša ekonomi tša Somalia go swana le ditebelelo tša dipeeletšo, dipego tša tshekatsheko ya mmaraka goba ditlhako tša taolo tšeo di thekgago mediro ya kgwebišano ka gare ga naga.

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Go na le diwepesaete tše mmalwa tša dipotšišo tša datha ya kgwebo tšeo di hwetšagalago bakeng sa Somalia. Tše mmalwa tša tšona ke tše: 1. Kgoro ya Kgwebišano ya Bosetšhaba ya Somalia (http://www.somtracom.gov.so/): Webosaete ye ya semmušo e fa datha ye e feletšego ya kgwebišano ya Somalia, go akaretšwa dipalopalo tša dithoto tša ka ntle, diromelwantle, le tekatekano ya kgwebišano. 2. GlobalTrade.net (https://www.globaltrade.net/Somalia/trade): Sethala sena se fana ka tlhahisoleseding e amanang le kgwebo bakeng sa Somalia, ho akarelletsa le and analysis marakeng, ditaelo tsa kgwebo, le ya data ya import / export. 3. Observatory of Economic Complexity (https://oec.world/en/profile/country/som): Webosaete ye e fa dipono tše di tletšego le tshekatsheko ya ditshekamelo tša diromelwantle le tša go reka ka ntle tša Somalia. E akaretša gape tshedimošo ka ga balekane ba kgwebišano ba godimo le ditšweletšwa tše di rometšwego ntle/tše di tšwago dinageng tša ka ntle. 4. Ditharollo tša Kgwebišano ye e Kopantšwego ya Lefase (WITS) (https://wits.worldbank.org/CountryProfile/en/Country/SOM/Year/2018/Summary): Sefala sa WITS sa Panka ya Lefase se fa phihlelelo go datha ya kgwebišano ya dithoto tša boditšhabatšhaba ya Somalia. Badiriši ba ka fihlelela dipego tše di tletšego ka ga dithoto tša ka ntle, diromelwantle, ditefišo, le tše dingwe. 5. Setsi sa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba (ITC) Didirišwa tša Tshekatsheko ya Mmaraka (https://marketanalysis.intracen.org/#exp=&partner=0&prod=&view=chart&yearRange=RMAX-US&sMode=NAGA&rLevel=NAGA&rScale=9&pageLoadId=1662915352441#output-dimensions): ITC e fana ka didirišwa tša tshekatsheko ya mmaraka tšeo di dumelelago badiriši go hlahloba dibaka tša mmaraka ka Somalia ka go sekaseka diphetogo tša go reka ka ntle/romelwantle gammogo le tshedimošo ye e itšego ya setšweletšwa. Hle ela hloko gore go hwetšagala le go nepagala ga diwepesaete tše go ka fapana ge nako e dutše e e-ya; go eletšwa go hlahloba methopo ye mentši ya tshedimošo ya kgwebišano ye e feletšego le ya moragorago ka Somalia.

Diforamo tša B2b

Somalia ke naga yeo e lego Lenaka la Afrika yeo e bonego ditlhabollo tše bohlokwa mo sebopegong sa yona sa kgwebo go theoša le mengwaga. Le ge phihlelelo ya inthanete ye e tsepamego le diforamo tše di ka botwago e ka no ba e sa lekanyeditšwe, go na le diforamo tše mmalwa tša B2B tšeo di šomago ka Somalia. 1. Somali TradeNet: Sefala se se fa dikgwebo sebaka sa go kgokagana le go tsenela kgwebo ka gare ga Somalia. E ikemišeditše go tšwetša pele kgolo ya ekonomi ka go nolofatša ditirišano tša B2B magareng ga diintasteri tše di fapafapanego tša go swana le temo, tšweletšo, le ditirelo. Webosaete ya Somali TradeNet ke http://www.somalitradenet.com/. 2. Somali Chamber of Commerce and Industry (SCCI): SCCI e šoma bjalo ka sefala sa go nyalana ka inthanete sa dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga Somalia. E dumelela dikgwebo go kgokagana le balekane bao ba ka bago gona, go fihlelela tshedimošo ya kgwebišano, le go hlahloba dibaka tša dipeeletšo ka gare ga naga. O ka hwetša tshedimošo ye ntši ka ga SCCI mo wepsaeteng ya bona: http://www.somalichamber.so/. 3. Somaliland Chamber of Commerce and Industry (SLCCI): Le ge Somaliland ke selete seo se ipolelago gore se ikemetše ka gare ga Somalia, e na le Chamber ya yona ya Kgwebo yeo e ineetšego go tšwetša pele mediro ya kgwebo ka gare ga mellwane ya yona. SLCCI e fana ka ditirelo tše di swanago le diforamo tše dingwe tša B2B eupša e lebeletše kudu dikgwebo tšeo di šomago ka gare ga Somaliland. Webosaete ya semmušo ya SLCCI ke https://somalilandchamber.org/. 4. Lekgotla la Kgwebo la Afrika Bohlabela (EABC): Le ge e se ya go lebanya go Somalia e nnoši, EABC e emela dikgahlego tša dikgwebo tša selete go ralala le Afrika Bohlabela, go akaretšwa Somalia. E šoma bjalo ka sefala sa dibaka tša go dira dikgokagano magareng ga dikhamphani go ralala le mafapha a go fapafapana go ralala le selete, e fa ditemogo tša bohlokwa ka ga ditshekamelo tša mmaraka le ditirelo tša thekgo ya kgwebo tšeo di lego bohlokwa go maano a go tsena mmaraka dinageng tša go swana le Somalia. Hle ela hloko gore go swanetše go dirwa tshekatsheko ye e swanetšego pele o tsenela sefala sefe goba sefe sa inthanete sa B2B goba go dira mediro ye e amanago le kgwebišano nageng efe goba efe goba seleteng. Ge theknolotši e tšwela pele go tšwela pele lefaseng ka bophara gomme mananeokgoparara a kaonafala go ya pele ka Somalia, go letetšwe gore diforamo tša tlaleletšo tša B2B di tla tšwelela go fihlelela dinyakwa tša kgwebo tše di golago tša naga.
//