More

TogTok

Mebaraka e Megolo
right
Kakaretšo ya Naga
Malawi, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Malawi, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa-bohlabela bja Afrika. E abelana mellwane le Mozambique ka bohlabela le borwa, Tanzania ka leboa le leboa-bohlabela, le Zambia ka bodikela. Motse-mošate wa Malawi ke Lilongwe. E akaretša lefelo la disekwere-khilomithara tše ka bago 118,484, Malawi ke naga ye nnyane yeo e nago le badudi ba batho ba go lekana dimilione tše 18. Leleme la semmušo leo le bolelwago Malawi ke Seisemane; lega go le bjalo, se-Chichewa se bolelwa kudu ke bontši bja badudi ba sona. Go sa šetšwe go ba e nngwe ya dinaga tšeo di sa hlabologago kudu tša Afrika, Malawi e ikgantšha ka diponagalo tše dingwe tše di makatšago tša tlhago. Letsha la Malawi le buša karolo e kgolo ya mollwane wa lona wa ka bohlabela gomme le akaretša mo e ka bago tee-hlanong ya palomoka ya naga. Letsha la Malawi leo le tsebjago ka meetse a lona a hlwekilego bjalo ka kristale le mabopong a santa, le nea dibaka tša go thuma, go nwelela ka leselawatle le go rea dihlapi. Temo e bopa mokokotlo wa ekonomi ya Malawi ka mešomo ya go feta 80% ka lefapheng le. Balemirui ba bannyane kudu ba lema dibjalo tša go swana le lehea (mabele), motšoko (romelwantle ye kgolo), teye, mmoba, kgopha,le dienywa tša go fapafapana go swana le dipanana le dimanko. Setšo sa Malawi se tutueditšwe kudu ke mekgwa ya setšo yeo e kopantšwego le bohwa bja bokoloniale. Metantsho ya setšo ya go swana le Gule Wamkulu (Motantsho wo Mogolo) e dirwa nakong ya ditiragalo tše di kgethegilego tšeo di hlankelago bobedi mešomo ya pabalelo ya setšo gammogo le boithabišo go badudi ba lefelong leo le baeng ka go swana. Ma-Malawi a tsebja ka borutho le bogwera bja ona go baeti. Baeti ba ka hlahloba diphaka tša setšhaba tša go swana le Liwonde National Park goba Nyika Plateau moo ba ka bonago diphoofolo tša naga tša go fapafapana go akaretšwa ditlou,ditšhukudu,ditau diphiri,dikwena gare ga tše dingwe- go dira gore e be ye botse go barati ba diphoofolo tša naga. Ge ba lebane le ditlhohlo tša go swana le bodiidi, tlala,le phihlelelo ye e lekanyeditšwego ya tlhokomelo ya maphelo,ma-Malawia a dirile maitapišo a magolo go leba tlhabollong.Mmušo o phethagaditše melawana yeo e lebantšhitšwego go thuto,boiketlo bja leago,le maatlafatšo ya ekonomi.Le ge e na le ditlhohlo tša yona,Malawi e tšwela pele go fana ka leeto la moswananoši phihlelo le batho ba yona ba dipelo tše borutho le botse bja tlhago bjo bo kgahlišago.
Tšhelete ya Setšhaba
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa-bohlabela bja Afrika, e šomiša kwacha ya Malawi bjalo ka tšhelete ya yona ya semmušo. Letshwao la kwacha ya Malawi ke MWK, gomme le khutsofaditšwe bjalo ka MK. Modumo wa ditšhelete tša panka tšeo di dirišwago o akaretša ditšhelete tša Kwacha tše 20, 50, 100, 200, 500 le 1 000. Ditšhelete tša tšhelete di bontšha dipalo tše di lemogegago go tšwa historing ya Malawi le maswao a fapa-fapanego a setšo. Ditekanyetšo di ngwadilwe ka dipalo le ka mantšu godimo ga ditšhelete tša tšhelete go efoga kgakanego efe goba efe. Mabapi le ditšhelete tša tšhipi, go na le mekgatlo ya 1 Kwacha le dihlopha tše nnyane tša go swana le 5 tambala goba ka dinako tše dingwe di bitšwa disente. Le ge go le bjalo, ka lebaka la dikgateletšo tša infleišene go theoša le mengwaga moruong wa Malawi, ditšhelete tša tšhipi ga se tša tlwaelega kudu ditirišanong tša letšatši le letšatši. Panka ya Reserve ya Malawi e na le maikarabelo a go ntšha le go laola tšhelete ka gare ga naga. E netefatša gore kabo ye e lekanego ya tšhelete e a hlokomelwa go nolofatša mediro ya ekonomi ka thelelo. Ditekanyetšo tša phapantšho ya dinaga dišele di laola boleng bja tšhelete e nngwe kgahlanong le e nngwe lefaseng ka bophara. Ka fao,boleng bja kwacha ya Malawi bo ka fapana go ya ka ditekanyo tša phapanyetsano le ditšhelete tše dingwe go swana le tolara ya Amerika goba Euro. Go bohlokwa go lemoga gore go rwala tšhelete go ka no se be ka mehla go bolokegilego goba go ba bonolo ge o sepela ka mafelong a itšego ka MlTHIn order tC go ntšha tšhelete go tšwa go ATMsCH WIoCHIdikarata tša mokitlana tša boditšhabatšhaba e ka ba accTervices availability ca'THEMvices across>Main cities or touriOVisa CHfor youChouWithinconCHrency exchanges sYO provide a better exchange sekhahla bapisoaETificantly fokotsa efe kapa efeX $ traveloraries pele tsamaea + ticrrencBEthe fapaneng curreTRAEGaseraursate.erstals potoloha bereumerecreasingly availernwhich ka feletšaCNresCVitxploraWVLESmaemo a tjhelete dis88ae / 6qcua / en / ka?p = video.
Sekgahla sa Phapanyetsano
Tšhelete ya semmušo ya Malawi ke Kwacha ya Malawi (MWK). Ge e le ditekanyo tša phapantšho tše di akanyetšwago kgahlanong le ditšhelete tše kgolo tša lefase, hle ela hloko gore di ka fetoga gomme di ka fapana go ya ka mabaka a go fapafapana. Dikakanyo tše dingwe tše di sa kwagalego go tloga ka November 2021 ke tše: - 1 Dolara ya Amerika (USD) ≈ 808 Kwachas ya Malawi - 1 Euro (EUR) ≈ 900 Kwachas ya Malawi - 1 Ponto ya Brithani (GBP) ≈ 1,015 Kwachas ya Malawi - 1 Dolara ya Canada (CAD) ≈ 628 Kwachas ya Malawi - 1 Dolara ya Australia (AUD) ≈574 Kwachas ya Malawi Hle dula o gopola gore ditekanyo tše di ka fetofetoga kudu, ka fao go kgothaletšwa ka mehla go hlahloba le methopo ye e ka botwago goba setheo sa gago sa ditšhelete sa lefelong leo bakeng sa ditekanyo tša phapantšho tša moragorago le tše di nepagetšego.
Matšatši a Bohlokwa a Maikhutšo
Malawi, e lego naga yeo e sa tsenego naga ka borwa-bohlabela bja Afrika, e keteka menyanya e mmalwa e bohlokwa ngwaga ka moka. Matšatši a mangwe a bohlokwa a maikhutšo kua Malawi ke a: 1. Letšatši la Tokologo: Le ketekwa ka la 6 Phupu, letšatši le le gopola tokologo ya Malawi go tšwa pušong ya bokoloniale ya Brithania ka 1964. Naga e kopana go hlompha tokologo ya yona ka diparade, ditiragatšo tša setšo le dithuthupi tša mollo. 2. Letšatši la Repabliki: Le swarwa ngwaga le ngwaga ka la 6 Phupu gape, Letšatši la Repabliki le swaya go tsebagatšwa ga Malawi bjalo ka repabliki ka 1966. Monyanya o akaretša meletlo le ditiragalo tšeo di tšweletšago diphihlelelo le tšwelopele yeo e dirilwego ke setšhaba. 3. Letšatši la Kamuzu: Ka la 14 Motsheganong, ma-Malawi a hlompha Mopresidente wa bona wa mathomo Ngaka Hastings Kamuzu Banda (1906-1997) yo a kgathilego tema ye bohlokwa go hlahla naga go ya tokologong le tlhabollong ye e latelago. 4. Keresemose: Go swana le dinaga tše dintši lefaseng ka bophara, Keresemose ke letšatši la maikhutšo la bohlokwa leo le ketekwago ka December 25th ngwaga o mongwe le o mongwe. Malapa a kopana go fapantšha dimpho le go thabela menyanya ge a dutše a e-ba gona ditirelong tša kereke tšeo di lebišitšego tlhokomelo go monyanyeng wa bodumedi. 5. Eid al-Fitr le Eid al-Adha: Ka ge Boiselamo e le bjo bongwe bja madumedi a magolo ao a dirwago kua Malawi, menyanya ye e mebedi ya Boiselamo e swere bohlokwa go badudi ba bantši ba naga yeo bao ba latelago ditšo tša Boiselamo. Eid al-Fitr e swaya mafelelo a Ramadan (kgwedi ye kgethwa ya Boiselamo) mola Eid al-Adha e gopola go ikemišetša ga Ibrahim go gafa morwa wa gagwe bjalo ka tiro ya go kwa Modimo. 6. Letšatši la Bomme: Le wela ka la 15 Diphalane ngwaga o mongwe le o mongwe, Letšatši la Bomme le hlompha bomme ka moka ka lerato le boikgafo bja bona ka mediro ya go fapafapana go swana le go fa dimpho le go leboga go bona. Meketeko ye e laetša go fapana ga setšo mo go humilego ga Malawi mola gape e swaya ditiragalo tša histori tšeo di bopilego boitšhupo bja yona bjalo ka setšhaba se se ikemetšego.
Boemo bja Kgwebišano ya Dinaga tša ka Ntle
Malawi ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwabohlabela bja Afrika. Ka ekonomi ya temo kudu, maemo a kgwebišano ka Malawi a tutuetšwa ke diromelwantle le dithoto tša yona tša ka ntle. Diromelwantle go tšwa Malawi di bopilwe kudu ka dithoto tša temo. Ditšweletšwa tše dikgolo tša diromelwantle di akaretša motšoko, teye, swikiri, kgapetla le kofi. Dithoto tše di na le seabe se segolo go meputso ya naga ya ditšhelete tša dinaga tša ka ntle le dibaka tša mešomo. Le ge go le bjalo, go ithekga kudu ga Malawi ka diromelwantle tše tše mmalwa go dira gore ekonomi ya yona e be kotsing ya go fetofetoga ga ditheko mebarakeng ya boditšhabatšhaba. Mo mengwageng ya morago bjale, mmušo wa Malawi o phethagaditše melawana yeo e lebišitšwego go fapantšha motheo wa wona wa diromelwantle go fokotša go hlaselega gabonolo le go tšwetša pele kgolo ya ekonomi. Maiteko a dirilwe go hlohleletša tlaleletšo ya boleng ka tšweletšong ya dibjalo ka diintasteri tša tshepedišo le tšweletšo. Se se akaretša maitapišo a go swana le go tšwetša pele dikhamphani tša go šoma ka temo bakeng sa dienywa le merogo goba go hloma difeme tša dilo tša go dirwa ka lešela bakeng sa ditšweletšwa tše di theilwego godimo ga kgapetla. Ka lehlakoreng la go reka ka ntle, Malawi e ithekgile kudu ka dithoto tše di tšweleditšwego tša go swana le metšhene, dikoloi, dikhemikhale, dihlare, ditšweletšwa tša dilo tša go dirwa ka lešela go swana le diaparo le dieta. Dithoto tše tša ka ntle di phetha merero ya bobedi ya kgwebo gammogo le go fihlelela dinyakwa tša tšhomišo ya ka nageng ka gare ga naga. Go sa šetšwe maitapišo a go ya go go fapantšha, Malawi e lebane le ditlhohlo tše di amanago le ditlhaelelo tša tekatekano ya kgwebišano ka lebaka la dibolumo tša godimo tša dithoto tša ka ntle ge di bapetšwa le letseno la diromelwantle. Se se ka bakwa ke tlhabollo ya intasteri ye e lekanyeditšwego yeo e išago go ithekga ka dithoto tše di feditšwego tše di tšwago dinageng tša ka ntle go e na le tšweletšo ya ka nageng. Go kaonafatša mananeokgoparara a dinamelwa go sa le bohlokwa go godiša mediro ya kgwebišano ka nageng ka ge dinetweke tša ditsela tše di fokolago di oketša ditshenyegelo tša dinamelwa ka nageng le ka boditšhabatšhabeng. Go feta fao,go kgatha tema ga Malawi ka dihlopheng tša kgwebišano tša selete tša go swana le Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika (SADC) go fa dibaka tše di ka bago gona tša go katološa phihlelelo ya mmaraka ka maitapišo a kopanyo ya selete ao a lebanego le go hlola mmaraka wa selete wo o kopanego ka molao wo o abelanwago wo o laolago ditshepedišo tša meetlo le ditefišo magareng ga dinagamaloko. Ka kakaretšo,mmušo wa Malawia o lemoga gore go godiša phadišano ya ekonomi go tla nyaka thekgo go tšwa go bakgathatema ka moka ba maleba go akaretšwa ditirišano tša setšhaba le tša praebete,tšwetšopele ya bokgoni bja dipeeletšo,le go aga bokgoni maemong a go fapafapana,go kaonafatša gape maemo a kgwebišano ya boditšhabatšhaba ka go godiša kgolo ya ekonomi go feta diintasteri tša setšo tše di theilwego godimo ga temo
Kgonagalo ya Tlhabollo ya Mmaraka
Malawi, yeo e lego ka borwabohlabela bja Afrika, e na le bokgoni bjo bogolo bja go hlabolla mmaraka wa yona wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle. Ka baagi ba batho ba go feta dimilione tše 18 le methopo e mentši ya tlhago, naga e nea mmaraka o holofetšago bakeng sa diintaseteri tše di fapa-fapanego. Sa mathomo, Malawi e na le methopo ya temo yeo e ka romelwa ntle boditšhabatšhaba. Naga ye e tsebja ka go tšweletša dibjalo tša go swana le motšoko, teye, swikiri le kofi. Ka dipeeletšo tše di swanetšego le go mpshafatša dithekniki tša bolemirui, Malawi e ka oketša kudu bophagamo bja yona bja diromelwantle ka lefapheng la temo. Sa bobedi, Malawi e humile ka methopo ya diminerale go akaretšwa uranium, malahla, kalaka, le maswika a bohlokwa. Diminerale tše di ka ntšhwa le go romelwa ntle go fihlelela nyakego ya boditšhabatšhaba. Go feta fao, kutollo ya morago bjale ya dipolokelo tša oli e laetša lefelo leo le ka bago gona la kgolo ya diromelwantle ge e ka laolwa gabotse. Go tlaleletša,intasteri ya boeti ya Malawi e na le bokgoni bjo bogolo bjo bo sa šomišwego ka diponagalo tše botse go akaretšwa Letsha la Malawi - le lengwe la matsha a magolo a meetse a hlwekilego a Afrika- mafelo a diphoofolo tša naga ka dimela le diphoofolo tše di fapafapanego tšeo di gogelago baeti go tšwa lefaseng ka bophara.Baeti bao ba nago le kgahlego ba be ba ka hlahloba gape le meago ya histori go swana le difihlolo goba tša bodumedi meago yeo e nago le bohlokwa bja setšo.Tlhabollo ye nngwe ka lekaleng le e tla oketša go tsena ga tšhelete ya dinaga tša ka ntle ka boeti. Go feta fao,mmušo wa Malawi o be o dutše o hlohleletša dipeeletšo ka mafolofolo ka go fa ditšhušumetšo tša motšhelo go dikgwebo tša selegae. Go hlongwa ga Mafelo a Kgethegilego a Ekonomi go goketša babeeletši ba dinaga dišele ka go netefatša gore go dira kgwebo gabonolo.Go hlolwa ga tikologo ye e kgontšhago dikgwebo ga go neelane ka dibaka fela go borakgwebo ba ka mo nageng eupša gape go hlohleletša tlhomo ya mešomo. Le ge go le bjalo,ditlhohlo di swanetše go rarollwa ka mo go atlegilego.Mananeokgoparara a mabe go swana le dinetweke tša dinamelwa tše di lekanyeditšwego tšeo di dirago gore ditshepedišo tša go reka ka ntle/romelwantle di be thata di ka šitiša tšwelopele.Go nyakega peeletšo ye e lekanego go kaonafatša mananeokgoparara a mmele go swana le dinetweke tša dinamelwa,go kgontšha phetišetšo ya ka pela ka gare ga mebaraka ya ka nageng ,le go nolofatša phetišetšo ye e šomago gabotse ka gare ga mebaraka ya diromelwantle.Ka fao,mmušo o swanetše go etiša pele mafelo a go goketša dipeeletšo tše ntši tša boditšhabatšhaba tšeo di ikemišeditšego go kaonafatša kgokagano ya ekonomi,go nolofatša katološo ya kgwebišano,le go godiša maitapišo a kopanyo ya selete. Ka kakaretšo,Malawi’s vast resource endowment combined with government support initatives implies significant growth prospects.Maiteko a go ya go ile ka ga tlhabollo ya mananeokgoparara le melawana ye e nepišitšwego a tla thuša go notlolla bokgoni bja naga ka botlalo, go fa tikologo ye e kgahlišago ya menyetla ya kgwebišano ya dinaga tša ka ntle.
Hot rekisa dihlahiswa ka marakeng
Ge go tliwa tabeng ya go kgetha ditšweletšwa tšeo di rekišwago ka go fiša bakeng sa mmaraka wa kgwebo ya dinaga dišele wa Malawi, go na le mabaka a mmalwa ao a swanetšego go elwa hloko. Malawi ke ekonomi ye e theilwego godimo ga temo yeo e nago le bokgoni bjo bo lekanyeditšwego bja tšweletšo ya intasteri. Ka fao, dithoto tša mathomo le ditšweletšwa tša temo di kgatha tema ye bohlokwa kgwebišanong ya yona ya ka ntle. Ditšhišinyo tše dingwe tša kgetho ya setšweletšwa ke tše: 1. Temo le Agro-processing: Malawi e na le maemo a mabotse a go bjala dibjalo tše di fapafapanego tša go swana le lehea, motšoko, teye, kofi, mmoba le dinawa. Ditšweletšwa tše tša temo di na le nyakego ye kgolo ka mo nageng le boditšhabatšhaba. Go beeletša ka theknolotšing ya tshepedišo ya temo go swana le pabalelo ya dijo goba tshepedišo ya boleng bjo bo okeditšwego e ka ba le poelo. 2. Dilo tša go dirwa ka lešela le Diaparo: Ka Molao wa Monyetla wa Kgolo ya Afrika (AGOA) wo o thekgago phihlelelo ya go se lefe motšhelo go U.S., tšweletšo ya dilo tša go dirwa ka lešela le diaparo ke lekala leo le ka bago le kgolo ka Malawi. Go kgetha dilo tša fešene tša sebjalebjale goba diaparo tše di swarelelago tšeo di dirilwego ka kgapetla ya tlhago go ka goketša bareki ba ditšhaba-tšhaba. 3. Diminerale: Malawi e humile ka methopo ya diminerale go swana le uranium, dielemente tša lefase la sewelo (REE), kalaka, vermiculite, maswika a bohlokwa (go akaretšwa di-garnet), le dipolokelo tša malahla gare ga tše dingwe. Go hloma ditirišano goba dikgwebo tša mohlakanelwa le dikhamphani tša meepo go ka tšweletša dibaka tša diromelwantle tše di nago le poelo. 4.Temo ya Dihlapi ya Kgwebo: Letsha la Malawi le tšweletša bokgoni bjo bogolo bja temothuo ya dihlapi ya kgwebo ka lebaka la dibopego tša lona tše di fapanego tša bophelo bja ka meetseng. Ditšweletšwa tša temothuo ya tša meetseng tša go swana le tilapia goba hlapi ya katse di na le nyakego ye kgolo ya mmaraka ka mo nageng le ka seleteng ka gare ga Afrika. 5.Healthcare Products: Go na le tlhokego ye e oketšegago ya ditlabakelo tša kalafo tša go swana le dihlare, didirišwa tša tšhireletšo ya motho (PPE), didirišwa tša laboratori/dilo tša go ngwala ka lebaka la palo ya badudi ye e golago ya Malawi gotee le bokgoni bjo bo sa lekanego bja tšweletšo ya selegae. 6.Eco-tourism- Related Products: Due to its natural beauty including national parks/lakes/hiking areas/safari experiences/scenic landscapes eco-tourism projects/products have significant market potential that includes crafts made from recycled materials/organic body care products /ditlabakelo tša maeto tša go ya go ile bj.bj . Go tlaleletša, nyakišišo ya mmaraka le tshekatsheko di bohlokwa go šupa mebaraka ye e itšego ya niche, go sekaseka ditlhagišo tša baphadišani, le go hwetša temogo ka ga dikgetho tša bareki ka Malawi. Go kwešiša tlhako ya taolo, ditumellano tša kgwebišano tša go swana le Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika (SADC), goba tirišano ya selete di ka hlahla gape kgetho ya ditšweletšwa tša go romelwa ntle. Go hlokomela ka mehla ditshekamelo tša mmaraka le go tlwaela dinyakwa tše di fetogago tša bareki go tla thuša go tšwetša pele katlego ka mmarakeng wa kgwebišano ya dinaga tša ka ntle wa Malawi.
Dika tša bareki le taboo
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga ka borwa-bohlabela bja Afrika, e na le dika tša yona tša moswananoši tša bareki le dithibelo. Go kwešiša dikarolo tše go bohlokwa kudu go mang le mang yo a swarago kgwebo goba yo a dirišanago le bareki kua Malawi. Ge go tliwa dimelo tša bareki, ma-Malawi a na le tshekamelo ya go tšeela godimo ditswalano tša motho ka noši le ditirišano tša go lebana le sefahlego. Go aga go bota le go hlagolela tswalano le bareki go bohlokwa bakeng sa ditirišano tše di atlegilego tša kgwebo. Botho, tlhompho le go se fele pelo ke dika tšeo di tšeelwago godimo kudu ge o dirišana le bareki nageng ye. Go oketša moo, bareki ba Malawi ba leboga tlhokomelo yeo e hlamilwego ka motho ka noši le tirelo e botse kudu ya bareki. Dikhamphani tšeo di dirago boiteko bjo bo oketšegilego bakeng sa go kwešiša dinyakwa tša tšona le go nea ditharollo tšeo di rulagantšwego go bonagala di tla hwetša bareki ba botegago. Go feta moo, ditšhišinyo tša molomo di kgatha tema e kgolo go tutuetšeng dikgetho tša bareki; ka fao, go fana ka tirelo ye e kgethegilego go ka lebiša go ditšhupetšo tše dibotse. Go kwešiša dithibelo tša setšo kua Malawi le gona go bohlokwa ge o dirišana le bareki. Motho o swanetše go lemoga gore dihlogo tše itšego di swanetše go phengwa ka ge di ka tšewa e le tšeo di kgopišago goba tšeo di sa swanelago go thoma poledišano. Bodumedi le dipolitiki ke ditaba tše di nago le tlhokomelo tšeo di sa swanelago go godišwa ntle le ge moreki a thoma poledišano mabapi le tšona. Go feta moo, go bohlokwa go apara ka tsela ya boipoetšo ge o boledišana le bareki kua Malawi ka ge go utolla diaparo go ka lebelelwa e le mo go sa hlomphego goba e le mo go sa swanelago ke batho ba bangwe. Le ge go nwa bjala go le gona ka gare ga naga, go ahlaahla dino tše di tagago nakong ya dikopano tša kgwebo go ka no se amogelwe gabotse ka mehla ntle le ge go boletšwe ka go lebanya ke moreki. Go kaone go batamela hlogotaba ye ka kelohloko ge e ba go nyakega le gatee. Ge re phetha, go kwešiša tlhago ya motho ka noši ya ditirišano ka gare ga setšo sa Malawi mola go etiša pele tirelo ye botse ya bareki go tla tsenya letsogo kudu go ageng dikamano tše di atlegilego le bareki go tšwa setšhabeng se sa Afrika. Go hlompha maikutlo a setšo go tla thuša go efoga go se kwešišane le ge e le gofe mo go ka bago gona goba molato nakong ya ditirišano tša kgwebo le bareki go tšwa Malawi
Tshepedišo ya taolo ya meetlo
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa-bohlabela bja Afrika, e na le tshepedišo ya yona ya taolo ya meetlo le taolo ya mellwane. Dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di tseba ka melawana ya meetlo ya naga le dilo tše bohlokwa tšeo di swanetšego go elwa hloko ke tše: Molawana wa Meetlo: 1. Ditokomane tša Maeto: Baeti bao ba tsenago Malawi ba swanetše go ba le phasepoto ye e šomago yeo e nago le bonyenyane dikgwedi tše tshela tšeo di šomago go tloga letšatšing la go tsena. 2. Dinyakwa tša Visa: Lekola ge e ba o nyaka visa pele o fihla Malawi go ya ka setšhaba sa gago. Dinaga tše dingwe di na le go lokollwa ga di-visa goba mafelo a go hwetša di-visa ge o fihla. 3. Dilo tše di Thibetšwego/tše di Thibetšwego: Dilo tše itšego tša go swana le diokobatši, dithunya, dithunya, le dithoto tša bofora di thibetšwe ka go tia gomme ga se tša swanela go tlišwa ka nageng. 4. Dithibelo tša Tšhelete: Ga go na moedi wa tšhelete ya dinaga dišele yeo o ka e tlišago Malawi; le ge go le bjalo, ditšhelete tše di fetago USD 5,000 goba tše di lekanago le tšona di swanetše go tsebagatšwa ge di fihla. Ka Customs: 1. Foromo ya Kgoeletšo: Ge o fihla Malawi, tlatša foromo ya kgoeletšo ya banamedi yeo e bolelago dilo ka moka tšeo di rwelego le dikelo tša tšona ka go latelana. 2. Tlhahlobo ya Merwalo: Letela ditlhahlobo tša merwalo ke bahlankedi ba meetlo ge o fologa go netefatša kobamelo ya melawana ya go reka ka ntle. 3. Dikabo tša go se lefe motšhelo: Tseba dikabo tša gago tša go se lefe motšhelo tša dilo tša motho ka noši go swana le diaparo le didirišwa tša elektroniki ge o tsena ka nageng. Melawana ya go reka ka ntle: . 1. Dithibelo tša Thomelontle: Dilo tša kgale le ditšweletšwa tša diphoofolo tša lešoka tšeo di se nago ditumelelo tše di swanetšego di ka se ntšhwe Malawi. 2. Temo/Dilo tša Dijo: Tumelelo ya pele e a nyakega bakeng sa go reka diphoofolo, dibjalo goba ditšweletšwa tša dibjalo ka baka la ditlhahlo tše thata tša temo tšeo di lebišitšwego go thibela malwetši. Dikeletšo tša Kakaretšo: 1. Dula o Tsebišwa: Hlahloba le balaodi ba maleba ba go swana le Malawi Revenue Authority (MRA) bakeng sa tshedimošo ya moragorago ka ga melawana le melawana pele ga leeto la gago. 2.Hlompha Melao ya Selegae & Setšo : Hlokomela melao ya selegae mabapi le boitshwaro, mokgwa wa moaparo bj.bj., gammogo le go kwagala ga setšo ge o dirišana le badudi ba lefelong leo nakong ya ketelo ya gago. Go eletšwa go lebelela methopo ya semmušo ya go swana le diwepesaete tša mmušo goba go ikgokaganya le Botseta/Botseta bja Malawi nageng ya geno bakeng sa tshedimošo ye e nepagetšego kudu le ya morago bjale ka ga melawana le ditlhahlo tša meetlo pele o tšea leeto la go ya Malawi.
Dipholisi tša motšhelo wa go reka ka ntle
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga ka borwabohlabela bja Afrika, e na le sebopego se se itšego sa motšhelo wa go reka ka ntle bakeng sa dithoto tše di fapa-fapanego. Naga e ikemišeditše go tšwetša pele diintasteri tša ka nageng le go šireletša batšweletši ba ka nageng ka go bea metšhelo go ditšweletšwa tše di tšwago dinageng tša ka ntle. Ka kakaretšo, Malawi e diriša tshepedišo ya motšhelo wa ad valorem, seo se ra gore motšhelo wa go reka ka ntle o balwa go ya ka boleng bja dithoto tšeo di tlišwago ka ntle. Le ge go le bjalo, go na le ditekanyo tša ditefišo tše di fapanego tša magoro a ditšweletšwa tše di fapanego. Bakeng sa dilo tše bohlokwa tša go swana le dijo tše di tlwaelegilego, dihlare, le ditseno tša temo go swana le menontšha le dipeu, Malawi e diriša metšhelo ya lefela goba ye nnyane ya go reka ka ntle go netefatša gore go a kgonega le go hwetšagala go badudi ba yona. Pholisi ye e thuša go lwantšha tlala le bodiidi mola e netefatša tšhireletšo ya dijo. Ka lehlakoreng le lengwe, dithoto tša maemo a godimo tša go swana le didirišwa tša elektroniki tša maemo a godimo goba dikoloi di lebane le metšhelo ye e phagamego go nyamiša tšhomišo ye e feteletšego le go tšwetša pele tšweletšo ya ka nageng neng le neng ge go kgonega. Mmušo o dumela gore go hlohleletša tšweletšo ya ka nageng go ka godiša dibaka tša mešomo le go fokotša go ithekga ka dithoto tša ka ntle. Ka ntle le ditlhahlo tše tša kakaretšo, Malawi gape e ela hloko mabaka a itšego ge e beakanya ditefišo tše itšego. Mabaka a a akaretša ditumellano tša kgwebišano le dinaga tša balekane goba ditšhaba tša ekonomi tša selete go swana le SADC (Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika) goba COMESA (Mmaraka wa Tlwaelo wa Afrika Bohlabela le Borwa). Ka ditumellano tše tša selete, Malawi e ikemišeditše go nolofatša kgwebišano magareng ga dinagamaloko ka go fokotša ditefišo ka gare ga selete mola e šireletša diintasteri tša maano go phadišano ye e sa lokago. Go bohlokwa go lemoga gore melawana ya motšhelo e ka fetoga go ya ka melawana ya mmušo goba dilo tše di tlago pele tša ekonomi ya bosetšhaba. Ka fao go eletšwa go rerišana le methopo ya semmušo go swana le Bolaodi bja Lekgetho bja Malawi (MRA) goba matona a maleba a mmušo pele o tsenela mediro efe goba efe ya go reka ka ntle. Ge re phetha,pholisi ya Malawi ya motšhelo wa go reka ka ntle e gatelela go thekga diintasteri tša yona tša ka nageng mola e netefatša gore dithoto tše bohlokwa di kgona go reka.Dilo tše di kgethegilego tša ditekanyo tša motšhelo di ithekgile ka magoro a ditšweletšwa,mabaka a go swana le ditumellano tša kgwebišano ya selete,le maikemišetšo a ekonomi ya bosetšhaba ka kakaretšo
Dipholisi tša motšhelo wa diromelwantle
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwabohlabela bja Afrika, e na le mehutahuta ya dithoto tša diromelwantle go akaretšwa ditšweletšwa tša temo, diminerale, le dithoto tše di tšweleditšwego. Naga e phethagaditše pholisi ya motšhelo wa diromelwantle go laola le go tšwetša pele ekonomi ya yona. Kua Malawi, ditekanyo tša motšhelo wa diromelwantle di fapana go ya ka mohuta wa setšweletšwa seo se romelwago ntle. Ditšweletšwa tša temothuo tša go swana le motšoko le teye di laolwa ke ditekanyo tše itšego tša motšhelo tšeo di beilwego ke mmušo. Go fa mohlala, diromelwantle tša motšoko di lefišwa motšhelo ka seelo sa 10% ya boleng bja go se lefelwe ka sekepeng (FOB). Ka lehlakoreng le lengwe, diromelwantle tša diminerale ka Malawi di lefelwa metšhelo ya ad valorem yeo e theilwego godimo ga boleng bja dithoto tšeo di romelwago ntle. Se se ra gore phesente e lefišwa godimo ga palomoka ya boleng bja diminerale goba diore tšeo di romelwago ntle. Sekgahla se se itšego sa ad valorem se ithekgile ka mabaka a go swana le mohuta wa diminerale le maemo a mmaraka. Go oketša moo, Malawi gape e gapeletša ditefišo tša diromelwantle go dithoto tše dingwe tše di tšweleditšwego. Ditefišo tše ka tlwaelo di gapeletšwa ka nepo ya go šireletša diintasteri tša ka nageng goba go laola diphetogo tša kabo-nyakego ka mafapheng a itšego. Ditekanyetšo di ka fapana go ya ka setšweletšwa le go hlopha ga sona ka fase ga dipeelano tša ditefišo tša maleba. Go bohlokwa gore dikgwebo tšeo di tsenelago kgwebišano ya boditšhabatšhaba le Malawi di tsebe ka ga melawana ye ya motšhelo wa diromelwantle e le gore di kgone go bala ditshenyegelo ka tshwanelo le go netefatša kobamelo ya melawana ya selegae. Go rerišana le barekiši ba dithoto goba ditsebi tša kgwebo go ka nea tlhahlo ya bohlokwa mabapi le ditshepedišo tša go reka ka ntle le go romela ntle le metšhelo yeo e sepedišanago le yona. Go bohlokwa go lemoga gore le ge go romela ntle go tšwa Malawi go ka ba le metšhelo ye e itšego, go bohlokwa gape go ela hloko mehola yeo e ka bago gona go swana le phihlelelo ya ditumellano tša kgwebišano tša selete goba tshwaro ya kgetho ya mafelo a itšego ao a ka lefelago ditshenyagalelo tše dingwe. Ka kakaretšo, go kwešiša melawana ya motšhelo wa diromelwantle ya Malawi go bohlokwa kudu go dikgwebo tšeo di nyakago go tsenela kgwebišano ya go tshela mellwane ka mo go atlegilego mola di kgomarela dinyakwa tša molao tšeo di beilwego ke balaodi。
Ditifikeiti tše di nyakegago bakeng sa diromelwantle
Malawi%2C+located+in+southeastern+Africa%2C+is+known+for+its+diverse+agricultural+sector+and+rich+natural+resources.+As+a+landlocked+country%2C+Malawi+relies+heavily+on+exporting+its+products+to+other+nations+to+foster+economic+growth.+To+ensure+the+quality+and+compliance+of+these+exports%2C+the+country+has+implemented+export+certifications.%0A%0AExport+certifications+in+Malawi+are+essential+for+ensuring+that+goods+meet+international+standards+and+requirements.+The+primary+authority+responsible+for+overseeing+export+certification+processes+is+the+Malawi+Bureau+of+Standards+%28MBS%29.+MBS+operates+under+the+Ministry+of+Industry%2C+Trade%2C+and+Tourism+and+works+closely+with+exporters+to+maintain+product+integrity.%0A%0AExporters+in+Malawi+must+comply+with+various+certification+requirements+based+on+their+respective+industries.+Some+commonly+required+certifications+include%3A%0A%0A1.+Phytosanitary+Certificate%3A+This+certificate+ensures+that+plant-based+products+such+as+fruits%2C+vegetables%2C+and+flowers+meet+international+phytosanitary+standards.+It+verifies+that+these+products+are+free+from+pests+or+diseases+that+could+harm+local+ecosystems+upon+importation.%0A%0A2.+Certificate+of+Origin%3A+This+document+confirms+the+origin+of+goods+being+exported+from+Malawi+to+determine+eligibility+for+preferential+tariff+treatment+under+trade+agreements+or+re-exportation+rules.%0A%0A3.+Quality+Management+System+Certification%3A+This+certification+guarantees+that+production+processes+adhere+to+national+or+international+quality+management+system+standards+such+as+ISO+9001%3A2015.+It+demonstrates+an+exporter%27s+commitment+to+maintaining+consistent+product+quality+throughout+their+operations.%0A%0A4.+Halal+Certifications%3A+For+exporters+dealing+with+food+items+consumed+by+Muslim+populations+worldwide%2C+obtaining+Halal+certifications+is+essential.+These+certificates+verify+compliance+with+Islamic+dietary+laws+and+demonstrate+adherence+to+specific+preparation+methods.%0A%0AIn+addition+to+these+industry-specific+certifications%2C+exporters+also+need+to+comply+with+relevant+customs+procedures+set+forth+by+destination+countries+while+ensuring+adherence+to+shipping+regulations+governing+packaging+materials+used+for+transport+%28e.g.%2C+wood+packaging%29+if+applicable.%0A%0AOverall%2C+export+certification+plays+a+crucial+role+in+facilitating+international+trade+for+Malawian+businesses+while+providing+assurance+regarding+the+quality%2C+safety%2C+and+compliance+of+their+products+in+global+markets.翻译nso失败,错误码: 错误信息:OpenSSL SSL_connect: SSL_ERROR_SYSCALL in connection to www.google.com.hk:443
Dithulaganyo tše di kgothaletšwago
Malawi, naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwa-bohlabela bja Afrika, e fana ka ditsela tše di fapa-fapanego tša dinamelwa le ditirelo tša dithulaganyo go nolofatša go sepela gabotse ga dithoto. Malawi e na le netweke ya ditsela yeo e hlabologilego gabotse yeo e kgokaganyago metse e megolo le ditoropo ka gare ga naga. Mananeokgoparara a mathomo a ditsela a na le ditsela tše di betlilwego, le ge e le gore mafelo a mangwe a dinagamagaeng a ka ba le ditsela tše di sa sepetšwago goba tša magakabje. Dinamelwa tša tseleng di šomišwa ka tlwaelo bakeng sa bobedi kabo ya dithoto ya bokgole bjo botelele le bja lefelong leo. Dikhamphani tša praebete tša go rwala dilori di šomiša dihlopha tša dikoloi go hlankela dinyakwa tša dikgwebo go ralala le diintasteri tše di fapanego. Bakeng sa dithomelo tša boditšhabatšhaba, Malawi e na le maemakepe a mmalwa ka Letsheng la Malawi ao a fago phihlelelo go dinaga tša kgauswi tša go swana le Mozambique le Tanzania ka ditirelo tša dikepe. Maemakepe a a nolofatša kgwebišano ka go dumelela dithoto go sepetšwa ka ditsela tša meetse, go fokotša nako ya dinamelwa le ditshenyagalelo. Go tlaleletša, go na le maano ao a tšwelago pele a go hlabolla boemakepe bja meetse a go tsenelela ka Nsanje go bapa le Noka ya Shire bjo bo tlago godiša gape kgokagano ya mawatle ka seleteng. Mabapi le ditirelo tša go rwala dithoto ka sefofane, Malawi e hlankelwa ke Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Kamuzu bjo bo lego kgauswi le Lilongwe - motse-mošate - gammogo le Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Chileka bjo bo lego Blantyre. Maema-fofane a a swara bobedi difofane tša banamedi le tša merwalo le dikhamphani tše di fapa-fapanego tša difofane tšeo di neago ditirelo tša go rwala merwalo tšeo di swanetšego bakeng sa go sepetša dithoto tša boleng bjo bo phagamego tšeo di senyegago goba dithomelo tše di akgofilego. Dinamelwa tša ditimela ka Malawi di lekanyeditšwe eupša di kgatha tema ye bohlokwa go kgokaganya dikarolo tše itšego tša naga le dinaga tša kgauswi. Ka mohlala, go na le mothaladi wa seporo wo o kgokaganyago Chipata ka Zambia le Mchinji ka Malawi wo o dumelelago phihlelelo ye bonolo ya kgwebišano magareng ga dinaga tše pedi. Go thekga ditiro tša dithulaganyo tše di šomago gabotse go ralala le Malawi, go na le baabi ba profešenale ba dithulaganyo tša mokgatlo wa boraro (3PL) bao ba neago dinolofatši tša polokelo le ditirelo tša kabo bakeng sa dikgwebo. Mafelo a a polokelo a beilwe ka maano kgauswi le mafelo a magolo a ditoropong a netefatša polokelo ye e loketšego le bokgoni bja go tliša ka pela. Ka kakaretšo, mola e lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhabollo ya mananeokgoparara ye e sa lekanego ka lebaka la maemo a yona a go se tsene nageng, Malawi e fa dikgetho tše mmalwa tša dinyakwa tša dinamelwa tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba ka netiweke ya yona ya ditsela, maemakepe a matsha a Letsheng la Malawi, maemafofane, le dikgokagano tša ditimela tše di lekanyeditšwego eupša tše bohlokwa. Go ba gona ga baabi ba 3PL go godiša gape bokgoni bja dithulaganyo bja naga.
Dikanale bakeng sa ntshetsopele ya moreki

Dipontšho tša bohlokwa tša kgwebo

Malawi, naga yeo e sa tsenego naga ka borwabohlabela bja Afrika, e na le dikanale tše mmalwa tše bohlokwa tša theko ya boditšhabatšhaba le tlhabollo ya kgwebišano. Dikanale tše di nolofatša phapantšho ya dithoto le ditirelo le balekane ba go fapafapana ba lefase ka bophara. Go tlaleletša, naga e swara dipontšho tše mmalwa tše bohlokwa tšeo di fago dibaka tša gore dikgwebo di bontšhe ditšweletšwa tša tšona le go katološa dinetweke tša tšona. Mokero o tee wo o tšwelelago wa kgwebišano ka Malawi ke ka boleloko bja wona ditšhabeng tša ekonomi tša selete go swana le Setšhaba sa Tlhabollo ya Borwa bja Afrika (SADC) le Mmaraka wa Tlwaelo wa Bohlabela le Borwa bja Afrika (COMESA). Mekgatlo ye ya selete e kgothaletša kopanyo ya kgwebišano gare ga dinagamaloko, e fa phihlelelo ya mmaraka wo mogolo wa batho ba go feta dimilione tše 500. Ka ditumellano tše, dikgwebo tša Malawi di ka tsenela kgwebišano ya go tshela mellwane le dinaga tša kgauswi tša go swana le Afrika Borwa, Zambia, Mozambique, le Tanzania. Go feta fao, Malawi e kgatha tema ka mafolofolo ka ditirišanong tša kgwebišano tša boditšhabatšhaba tša go swana le tumelelano ya Lefelo la Kgwebišano ya Tokologo ya Kontinente ya Afrika (AfCFTA). Tumelelano ye e ikemišeditše go hlola mmaraka o tee go ralala le dinaga ka moka tše 55 tša maloko a Kopano ya Afrika ka go fediša ditefišo go bontši bja dithoto tšeo di gwebišwago ka gare ga Afrika. Maitapišo a bjalo a bula dibaka tše mpsha go dikgwebo tša Malawi go fihlelela bareki go ralala le kontinente. Mokero wo mongwe wo bohlokwa wa theko ya boditšhabatšhaba ke ka ditumellano tša dinagamaloko tše pedi magareng ga Malawi le dinaga tše dingwe. Go fa mohlala, China e bile ye nngwe ya balekane ba bohlokwa ba kgwebišano ba Malawi, e aba dipeeletšo ka diprotšekeng tša mananeokgoparara tša go swana le ditsela le ditshepedišo tša enetši. Selekane se se nolofaditše go tlišwa ga ditšweletšwa tša China ka Malawi mola gape se kgontšha diromelwantle tša motšoko wa Malawi le dithoto tše dingwe go ya China. Mabapi le dipontšho le dipontšho tša kgwebo tšeo di swarwago ke Malawi ka boyona goba dinaga tša kgauswi, ditiragalo tše dingwe tše di lemogegago di akaretša: 1. Pontšo ya Kgwebo ya Lilongwe: E rulaganywa ngwaga le ngwaga ke Lilongwe Chamber of Commerce & Industry (LCCI), pontšho ye e goketša bapontšhi ba selegae le ba boditšhabatšhaba go tšwa diintasteri tše di fapafapanego go swana le temo, tšweletšo, boeti, ditirelo tša theknolotši bj.bj. 2. Pontšo ya Boditšhabatšhaba ya Boeti: E swarwa ngwaga le ngwaga ka Blantyre goba Lilongwe ke Lefapha la Intasteri, Kgwebišano, le Boeti, pontšho ye e bontšha bokgoni bja boeti bja Malawi gomme e goketša babeeletši ba boditšhabatšhaba bao ba nago le kgahlego ka lefapheng le. 3. Pontšo ya Boditšhabatšhaba ya Kgwebo ya Malawi: E rulagantšwe ke Mokgatlo wa Malawi wa Dikhamphani tša Kgwebo le Intasteri (MCCCI), pontšho ye e fa sefala sa gore dikgwebo di bontšhe ditšweletšwa le ditirelo tša tšona go bareki ba ka mo nageng le ba boditšhabatšhaba. 4. Pontšo ya Temo ya COMESA: E swarwa ngwaga le ngwaga ke dinagamaloko tše di fapanego tša COMESA, go akaretšwa Malawi, pontšho ye e tšweletša ditšweletšwa tša temo go tšwa dinageng tšeo di tšeago karolo go tšwetša pele kgwebišano ya ka gare ga selete ka temo. Ge re phetha, go sa šetšwe go ba naga yeo e sa tsenego naga, Malawi e na le dikanale tše bohlokwa tše di fapafapanego tša theko ya boditšhabatšhaba le tlhabollo ya kgwebišano. Boleloko bja yona ka ditšhabeng tša ekonomi tša selete go swana le SADC le COMESA, go kgatha tema ka ditirišanong tša kgwebišano tša go swana le AfCFTA, gammogo le ditumellano tša dinagamaloko tše pedi le dinaga tša go swana le China di fa dibaka tša gore dikgwebo di tsenele kgwebišano ya go tshela mellwane. Go tlaleletša, dipontšho tša go swana le Pontšho ya Kgwebo ya Lilongwe le Pontšho ya Boditšhabatšhaba ya Boeti di fa diforamo tša go bontšha ditšweletšwa mola Pontšho ya Temo ya COMESA e lebeletše kudu go tšwetša pele diromelwantle tša temo ka gare ga selete.
Go na le dientšene tše mmalwa tša go nyaka tšeo di dirišwago ka tlwaelo kua Malawi. Tše dingwe tša tšona ke tše gotee le diaterese tša tšona tša wepesaete: 1. Google (www.google.mw): Google ke entšene ya go nyaka yeo e tumilego kudu lefaseng ka bophara gomme e šomišwa kudu le kua Malawi. E fana ka boitemogelo bjo bo feletšego bja go nyaka gomme e fana ka ditirelo tše di fapafapanego tša go swana le go nyaka wepe, go nyaka diswantšho, mebapa, ditaba, le tše dingwe. 2. Bing (www.bing.com): Bing ke entšene e nngwe e tumilego ya go nyaka yeo e dirišwago kua Malawi. E fana ka dikarolo tše di swanago le tša Google gomme e fana ka nyakišišo ya wepe, go nyaka diswantšho, go nyaka bidio, diapdeite tša ditaba le tše dingwe. 3. Yahoo Search (search.yahoo.com): Yahoo Search e boetse e sebediswa ka tloaelo Malawi bakeng sa ho batla inthaneteng. E fana ka dinyakišišo tša wepe gotee le ditirelo tše dingwe tša Yahoo go swana le diapdeite tša ditaba, phihlelelo ya imeile, dipolelelopele tša boemo bja leratadima, tshedimošo ya ditšhelete, bj.bj. 4. DuckDuckGo (duckduckgo.com): DuckDuckGo ke enjene e nngwe ya go nyaka yeo e lebeletšego kudu sephiri sa mosediriši ka go se latele mošomo wa mosediriši goba go boloka ya data ya motho. E hweditše botumo lefaseng ka bophara go akaretšwa badiriši go tšwa Malawi bao ba ratago sephiri se se kaonafetšego ge ba nyaka inthaneteng. 5. Baidu (www.baidu.com): Le ge e sa šomišwe kudu ge e bapetšwa le go fihlelelwa ga lefase ka bophara ga Google goba Bing, Baidu ke entšene ya go nyaka yeo e theilwego go China yeo e sa dutšego e ka fihlelelwa ka Malawi bakeng sa bao ba nyakago ka go lebanya dikagare tšeo di lebišitšwego go China goba ditaba. Tše ke tše dingwe tša dikgetho tše di tlwaelegilego go badiriši ba inthanete kua Malawi ge go tliwa tabeng ya go nyaka tshedimošo inthaneteng; le ge go le bjalo, badiriši ba ka ba le dikgetho tša bona tšeo di theilwego godimo ga dinyakwa le dinyakwa tša motho ka o tee ka o tee.

Matlakala a magolo a masehla

Malawi, e lego Borwabohlabela bja Afrika, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e tsebjago ka diponagalo tša yona tše di makatšago le batho ba yona ba nago le bogwera. Tše dingwe tša dipuku tša dipuku tše dikgolo tša matlakala a masehla kua Malawi gotee le diaterese tša tšona tša wepesaete ke tše: 1. Matlakala a Masehla a Malawi (www.matlakala a masehla.mw) . Matlakala a Masehla a Malawi ke tšhupamabaka ya inthanete ye e feletšego yeo e fago tshedimošo ka ga dikgwebo le ditirelo tše di fapanego go ralala le naga. 2. Tlhahlo ya Kgwebo ya Nxamalala (www.nxamalala.com) . Nxamalala Business Directory e fana ka sefala sa dikgwebo go bontšha ditšweletšwa le ditirelo tša tšona go bareki bao ba ka bago gona ka Malawi. 3. BizMalawi (www.bizmalawibd.com) . BizMalawi ke tšhupamabaka ya kgwebo ya inthanete yeo e ikemišeditšego go kgokaganya dikgwebo tša selegae le bareki bao ba ka bago gona, e fa tshedimošo ka ga diintasteri tša go swana le temo, ditšhelete, boeti, le tše dingwe. 4. E hwetše Inthaneteng (www.findit-online.co.mw) . Find it Online ke tšhupetšo ye e tumilego ya inthaneteng ya dikgwebo le ditirelo tšeo di šomago ka Malawi. E fana ka phihlelelo ye bonolo ya dintlha tša go ikgokaganya le tshedimošo ka ga dikhamphani tše ntši nageng ka bophara. 5. Letlakala la ka le Lesehla.co.mw MyYellowPage.co.mw e šoma bjalo ka tšhupamabaka ye e nabilego yeo e fago mananeo a dikgwebo tše di fapanego go ralala le mafapha a go fapana go ralala le Malawi. Dipuku tše tše kgolo tša dipuku tša matlakala a masehla di ka go fa tshedimošo ye bohlokwa ka ga dikgwebo tša selegae go akaretšwa dinomoro tša mogala, diaterese, ditlhagišo tša ditšweletšwa, ditlhahlobo go tšwa go bareki, le tše dingwe. Ke methopo ya bohlokwa go bobedi badudi ba lefelong leo le baeti ba Malawi bao ba nyakago ditšweletšwa tše itšego goba ditirelo ka gare ga mmaraka wa naga wo o fapanego.

Diforamo tše kgolo tša kgwebo

Malawi, naga ya borwabohlabela bja Afrika, e bone kgolo ye e sa fetogego ka lefapheng la yona la kgwebo ya inthanete mo mengwageng ya morago bjale. Le ge naga ye e ka no se be le mebaraka ye mentši ye e hlomilwego ya inthaneteng go swana le dinaga tše dingwe, go sa na le diforamo tše mmalwa tšeo di hlokomelago dinyakwa tša go reka ka inthanete kua Malawi. Tše dingwe tša diforamo tše kgolo tša kgwebo ya inthanete kua Malawi gotee le diwepesaete tša tšona ka go latelana ke tše: 1. Afrika ya Inthaneteng: Afrika ya Inthaneteng ke e nngwe ya diforamo tše di etilego pele tša kgwebo ya inthanete ka Malawi. E fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa go ralala le magoro a go fapafapana a go swana le elektroniki, fešene, botse, le didirišwa tša ka gae. Wepesaete: www.onlineafrica.mw 2. Reka Bjale: Reka Bjale ke mmaraka o tumilego wa inthaneteng kua Malawi wo o dumelelago batho ka o tee ka o tee le dikgwebo go reka le go rekiša ditšweletšwa gabonolo. Sefala se fana ka kgetho e fapa-fapanego ya dithoto go akaretša le didirišwa tša elektroniki, diaparo, fenitšhara le tše dingwe. Wepesaete: www.buynow.com.mw 3. Bambino Store: Bambino Store ke sethaleng sa inthaneteng se ikgethileng ka dihlahiswa tsa masea tse kang diapers, liaparo tsa masea, libapali, le disebediswa. E fana ka boiketlo go batswadi ka go iša dilo tša maemo a masea thwii mojakong wa bona. Wepesaete: www.bambinostoremw.com 4.RemnantBookstore: Remnant Bookstore e lebeletše kudu go rekiša dipuku inthaneteng go ralala le mehuta ye e fapanego go akaretšwa dipuku tša thuto go tšwa diyunibesithing tša selegae goba dikholetšheng le dingwalo tša kakaretšo go tšwa go bangwadi ba selegae le ba boditšhabatšhaba. Wepesaete: www.remnantbookstore.com/lebenkele la inthanete 5.Malawimarketplace:Mala wimarketplace e fana ka tsela ya bašomi ba diatla le beng ba dikgwebo tše nnyane go ralala le mafapha a go fapana go swana le batšweletši ba diaparo / mabenyabje goba boradibokgabo go bontšha ditlhagišo tša bona tša moswananoši mola gape ba thekga bokgoni bja diatla bja selegae Webosaete:http://www.lefelo la mmaraka wa malawi.com/ Le ge go le bjalo , go bohlokwa go lemoga gore go hwetšagala ga dilo tše itšego go ka fapana diforamo tše ka lebaka la mabaka a go swana le mellwane ya ketane ya phepelo goba nyakego ya selegae.Go hwetša seswantšho se se nepagetšego go eletšwa gore bareki/barekiši bao ba ka bago gona ba etele diwepesaete tše di swanetšego le go hlahloba go ya pele.

Diforamo tše kgolo tša ditaba tša leago

Malawi ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka borwabohlabela bja Afrika. Go fihla ga bjale, naga ye ga e na diforamo tša ditaba tša leago tše di tumilego tšeo di lego mabapi le Malawi ka go lebanya. Le ge go le bjalo, batho ba Malawi ba šomiša diforamo tše di fapafapanego tša boditšhabatšhaba tša ditaba tša leago go kgokagana le go boledišana le ba bangwe. Ke tše dingwe tša diforamo tša ditaba tša leago tšeo di dirišwago ka tlwaelo kua Malawi gotee le diaterese tša tšona tša wepe ka go latelana: 1. Facebook - Facebook ke e nngwe ya mafelo a go dira dikgokagano tša leago ao a tumilego kudu le ao a šomišwago kudu lefaseng ka bophara, go akaretšwa le Malawi. Badiriši ba ka hlama diprofaele, ba abelana ka diapdeite, dinepe le dibidio, gammogo le go kgokagana le go boledišana le bagwera le ba lapa. Wepesaete: www.facebook.com 2. WhatsApp - WhatsApp ke sefala sa melaetša seo se dumelelago badiriši go romela melaetša ya go ngwalwa, melaetša ya lentšu, go dira megala ya bidio, go abelana dinepe le ditokomane ka nako ya nnete. E šomišwa kudu bakeng sa poledišano magareng ga batho ka o tee ka o tee goba dihlopha bobedi mo nageng le lefaseng ka bophara. Wepesaete: www.whatsapp.com 3. Instagram - Instagram ke sethaleng sa go abelana ka dinepe moo badiriši ba ka tsenyago diswantšho goba dibidio gomme ba diriša difiltara goba ba rulaganya dikagare tša bona pele ba di abelana phatlalatša goba ka sephiring le balatedi. Wepesaete: www.instagram.com 4. Twitter - Twitter e kgontšha badiriši go romela melaetša ye kopana yeo e bitšwago "tweets" yeo e nago le ditlhaka tše di fihlago go 280. Badiriši ba ka latela diakhaonto tša ba bangwe bakeng sa diapdeite tša ditaba, ditiragalo, dikgopolo goba ba abelana dikgopolo tša bona. Wepesaete: www.twitter.com 5. YouTube - Le ge e se kudu sefala sa ditaba tša leago ka bosona, YouTube e šomišwa kudu go tsenya dibidio lefaseng ka bophara go akaretšwa go tšwa go batho bao ba lego Malawi bao ba nyakago go abelana dikagare phatlalatša. Wepesaete: www.youtube.com Go bohlokwa go lemoga gore le ge diforamo tše di hwetšagala ka Malawi go swana le dinaga tše dingwe tše dintši lefaseng ka bophara; phihlelelo ya inthanete e ka fapana go ya ka mabaka a go swana le go hwetšagala ga mananeokgoparara goba go kgona go reka gare ga badudi ba yona. Hle dula o gopola gore tshedimošo ye e amana le maemo a bjale ka nako ya go ngwala karabo ye (Lwetse 2021), gomme ka mehla go kgothaletšwa go netefatša diwepesaete thwii bakeng sa tshedimošo ye e nepagetšego.

Mekgatlo e megolo ya intasteri

Malawi, yeo e lego ka borwabohlabela bja Afrika, ke legae la mekgatlo ye mmalwa ya intasteri yeo e kgathago tema ye bohlokwa go tšwetša pele le go emela mafapha a go fapafapana. Tše dingwe tša mekgatlo e megolo ya intasteri kua Malawi le diwepesaete tša yona ka go latelana ke tše: 1. Malawi Confederation of Chambers of Commerce and Industry (MCCCI) - MCCCI ke mokgatlo wa maemo a godimo wo o emelago dikgahlego tša setšhaba sa kgwebo ka Malawi. E šoma bjalo ka sefala se bohlokwa sa tirišano magareng ga bakgathatema ba mmušo le ba lekala la phraebete go godiša kgolo ya ekonomi le tlhabollo. Webosaete ya bona ke www.mccci.org. 2. Mokgatlo wa Ditherišano tša Bathwadi wa Malawi (ECAM) - ECAM e emela dikgahlego tša bengmešomo dikamano tša bašomi, bobueletši bja pholisi, tlhahlo, le go aga bokgoni. Webosaete ya bona e ka hwetšwa go www.ecam.mw. 3. Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Dikgwebopotlana le Magareng (NASME) - NASME e lebeletše kudu go thekga dikgwebopotlana le tše bogareng (SMEs), go di fa tlhahlo, bobueletši, menyetla ya go dira dikgokagano, thekgo ya phihlelelo ya mmaraka, mananeo a boeletši, gare ga ditirelo tše dingwe. Tshedimošo ye ntši e ka hwetšwa go tšwa wepsaeteng ya bona: www.nasmemw.org. 4. Mokgatlo wa Dipanka wa Malawi (BAM) - BAM e kopanya dipanka tša kgwebo tšeo di šomago ka gare ga naga go tšwetša pele mekgwa ye e kwagalago ya dipanka mola e buelela melawana ye e šomago yeo e holago ditiro tša maloko a yona. Etela weposaete ya bona go www.bankinginmalawi.com/bam/home.php. 5. Mokgatlo wa Inšorense wa Malawi (IAM) - IAM e na le maikarabelo a go tšwetša pele dikgahlego tša dikhamphani tša inšorense tšeo di šomago ka gare ga naga ka go boledišana le bakgathatema go akaretšwa balaodi, bareki, mekgatlo ya mmušo yeo e netefatšago mekgwa ye e lokilego go ralala le lekala. Webosaete ya bona ya semmušo ga bjale e ka fase ga kago; le ge go le bjalo tshedimošo ye ntši e ka fihlelelwa ka kgokagano ye: https://www.linkedin.com/company/insurassoc-malaw/. 6.Mokgatlo wa Intasteri ya Theknolotši wa Malawi (TECHIMA)- TECHIMA e emela dikhamphani tšeo di amegago go Theknolotši ya Tshedimošo(IT), tlhabollo ya disoftware goba go eletša ka theknolotši ka nepo ya go tšwetša pele tšwelopele ya theknolotši ka Malawi. Ka manyami, ga go na weposaete ya semmušo yeo e hwetšagalago mo nakong ye. Hle ela hloko gore mekgatlo ye e emela feela karolwana ya mekgatlo ya intasteri kua Malawi. Makala a mangwe a go swana le temo, boeti, tšweletšo, le thuto le ona a na le mekgatlo ya ona ya intasteri yeo e šomago go kgolo le tlhabollo ya mafapha ao.

Diwepesaete tša kgwebo le tša kgwebo

Malawi, e tsebjago semmušo bjalo ka Repabliki ya Malawi, ke naga yeo e sa tsenego naga yeo e lego ka Borwabohlabela bja Afrika. Ikonomi ya naga e theilwe kudu godimo ga temo, ka meneelo ye bohlokwa go tšwa go mafapha a tšweletšo le ditirelo. Ge e ba o nyaka tshedimošo ya tša boiphedišo le ya kgwebo ka Malawi, tše dingwe ke diwepesaete tšeo o ka di hlahlobago: 1. Lefapha la Kgwebišano le Boeti bja Diintasteri (MITT): Webosaete ya semmušo ya Lefapha la Kgwebišano le Boeti ya Intasteri e fa tshedimošo ye e feletšego ka ga menyetla ya dipeeletšo, melawana ya kgwebišano, melawana ya kgwebo, dipalopalo tša kgwebišano, le ditaba tše di amanago le tlhabollo ya ekonomi ya naga. Wepesaete: https://intasteri.mw/ 2. Setsi sa Dipeeletšo le Kgwebišano sa Malawi (MITC): MITC e šoma bjalo ka lefelo le tee la go nolofatša dipeeletšo ka Malawi. Webosaete ye e fa tshedimošo ye e tletšego ka ga mafapha a dipeeletšo, dibaka tša tirišano goba dikgwebo tša mohlakanelwa, ditlhahlo tša dipeeletšo le ditšhušumetšo tšeo di fiwago ke mmušo. Wepesaete: https://mitc.mw/ . 3. Panka ya Reserve ya Malawi: Bjalo ka panka ya bogareng ya Malawi, weposaete ye e fa datha ya bohlokwa ya ditšhelete go akaretšwa ditekanyo tša phapantšho, dipego tša pholisi ya tšhelete le dipego ka ga ditiro tša panka ka gare ga naga. Wepesaete: https://www.rbm.mw/ 4. Malawi Confederation of Chambers Of Commerce And Industry (MCCCI): MCCCI e emela dikgwebo go ralala le mafapha a go fapana ka Malawi ka nepo ya mathomo ya go tšwetša pele kgolo ya lekala la phraebete ka mošomo wa bobueletši wo o tšwetšago pele tikologo ye botse ya kgwebo go bobedi babeeletši ba ka mo nageng le ba dinaga dišele. Wepesaete: http://www.mccci.org/ . 5. Kantoro ya Bosetšhaba ya Dipalopalo (NSO): NSO e na le maikarabelo a go dira dinyakišišo tša dipalopalo ka mafapheng a go fapafapana go swana le ditšhupetšo tša tshepedišo ya lekala la temo, intasteri & enetši tšeo di akaretšago ditekanyo tša kgolo ya GDP go thuša batšweletši ba melawana ka datha ye e nepagetšego go tšea diphetho tše di nago le tsebo. Wepesaete: http://www.nsomalawi.mw/ . 6. Khomišene ya Merero ya Dikhamphani (CAC) – Mongwadiši wa Mmušo wa Dikhamphani: Setheo se sa mmušo se boloka direkhoto tše di amanago le ngwadišo ya dikhamphani go sepelelana le dinyakwa tša kobamelo ya molao gomme e fana ka methopo go borakgwebo bao ba nyakago go thoma dikgwebo ka Malawi. Wepesaete: http://www.cac.mw/ . Diwepesaete tše di tla go fa tshedimošo ye e tletšego ka ga sebopego sa kgwebišano le dipeeletšo sa naga, melawana ya ekonomi, dibaka tša kgwebo, gammogo le dipalopalo tša maleba tša tšhupetšo ya gago. Ka mehla go eletšwa go selaganya methopo ye mentši le go fihlelela ditheo tša mmušo tša semmušo bakeng sa tshedimošo ya moragorago kudu.

Kgwebo ya data potso diwepesaete

Go na le diwepesaete tše mmalwa tša nyakišišo ya datha ya kgwebo tšeo di hwetšagalago bakeng sa Malawi. Tše dingwe tša tšona ke tše gotee le di-URL tša bona tša wepesaete: 1. Lefapha la Kgwebišano, Intasteri le Boeti: https://www.moit.gov.mw/ . Webosaete ye ya semmušo e fa tshedimošo ka ga melawana ya kgwebišano, tšwetšopele ya diromelwantle, ditshepedišo tša go reka ka ntle le tša diromelwantle, dibaka tša dipeeletšo, le dipalopalo tše di amanago le tšona. 2. Bolaodi bja Lekgetho bja Malawi (MRA): https://www.mra.mw/ . MRA e na le maikarabelo a meetlo le motšhelo kua Malawi. Webosaete ya bona e fana ka dinolofatši tša go botšiša dipalopalo tša go reka ka ntle/go romela ntle, ditekanyo tša ditefišo, metšhelo ya meetlo, le ditokomane tša kgwebišano. 3. Kantoro ya Bosetšhaba ya Dipalopalo (NSO): https://www.nso.malawi.net/ . NSO e fana ka datha ya dipalopalo ye e feletšego ka ga mafapha a go fapafapana ka Malawi, go akaretšwa dipalopalo tša kgwebišano ya boditšhabatšhaba. Webosaete ya bona ya semmušo e akaretša dipego tše di tletšego ka ga dithoto tša ka ntle le diromelwantle ka mohuta wa dithoto. 4. Mokgatlo wa Malawi wa Dikgoro tša Kgwebo le Intasteri (MCCCI): http://mccci.org/ . Bjalo ka mokgatlo wa bohlokwa wa kgwebo ka nageng, MCCCI e fana ka mohuta wa ditirelo go bagwebi ka Malawi. Webosaete ya mokgatlo e na le methopo ye e nago le mohola go swana le dipego tša bohlale bja mmaraka le dipuku tša dipuku tša kgwebo. 5. Comtrade ya Ditšhabakopano: https://comtrade.un.org/ . Le ge e le gore ga se ya lebanya Malawi, sefala se sa boditšhabatšhaba se fa phihlelelo go dipolokelo tša tshedimošo tša kgwebišano ya lefase ka bophara tšeo di hlokometšwego ke Karolo ya Dipalopalo ya Ditšhabakopano (UNSD). Badiriši ba ka hwetša datha ye e itšego ya naga ka go kgetha "Malawi" bjalo ka naga yeo e begago. Diwepesaete tše di swanetše go go fa temogo ya bohlokwa ka ga tshedimošo yeo e amanago le kgwebo yeo o e nyakago bakeng sa Malawi.

Diforamo tša B2b

Go na le diforamo tše mmalwa tša B2B ka Malawi tšeo di hlokomelago dikgwebo tšeo di nyakago dibaka tša kgwebo le ditirišano. Tše mmalwa tša tšona gotee le diwepesaete tša tšona ke tše: 1. TradeMalawi (www.trademalawi.com): TradeMalawi ke mmaraka o etilego pele wa B2B wo o kgokaganyago bareki le barekiši go tšwa diintastering tše di fapafapanego ka Malawi. E fana ka mehutahuta ya ditšweletšwa le ditirelo, go dumelela dikgwebo go gweba gabonolo inthaneteng. 2. Kgoro ya Kgwebo ya Afrika (www.africabusinessportal.com/Malawi): Sefala se se ikgethile go tšwetša pele menyetla ya kgwebo go ralala le Afrika, go akaretšwa Malawi. E fana ka sefala sa go dira dikgokagano gore dikgwebo di kgokagane, di dirišane, le go hlahloba ditirišano tšeo di ka bago gona. 3. E-Market Malawi (www.emarketmalawi.com): E-Market Malawi ke mmaraka wa inthanete wo o lebeletšego kudu go nolofatša kgwebišano ka gare ga naga. E ikemišeditše go tšwetša pele bobedi kgwebišano ya ka mo nageng le ya boditšhabatšhaba, go dumelela bareki le barekiši go dirišana gabonolo ka sefala sa yona. 4. AfriTrade (www.afritrade.net/malawi): AfriTrade ke tšhupetšo ya B2B ye e feletšego yeo e akaretšago mananeo a dikhamphani tšeo di šomago ka mafapheng a go fapafapana go ralala le Afrika, go akaretšwa Malawi. E šoma bjalo ka mothopo wa bohlokwa go dikgwebo tšeo di nyakago dibaka tše mpsha tša kgwebo. 5. eDarussalam (www.edarussalam.com): Le ge e nepiša kudu dinaga tša Afrika Bohlabela, eDarussalam e akaretša mananeo go tšwa go dikgwebo dinageng tša kgauswi tša go swana le Malawi le tšona. Sefala se se nolofatša kgwebišano ya go tshela mellwane ka go kgokaganya baabi bao ba ka bago gona le bareki bao ba nyakago ditšweletšwa goba ditirelo tše itšego. Diforamo tše tša B2B di fa methopo ya bohlokwa go dikhamphani tšeo di nyakago go katološa dinetweke tša tšona goba go hwetša balekane ba bafsa ba kgwebo mmarakeng wa Malawi. Hle ela hloko gore ka mehla go kgothaletšwa go nyakišiša ka botlalo sefala se sengwe le se sengwe pele o dira ditirišano dife goba dife tša kgwebo go netefatša go ba molaong le go botega.
//